Sagadin, dolgoletni trener Uniona Olimpija, s katero je leto 1997 osvojil 3. mesto v Evropi, in nekdanji selektor Slovenije, je prepričan, da je Slovenija pripravljena tudi za medaljo. Opaža maksimalno motiviranost, kolektivni duh in predvsem igro, ki je boljša od njegovih pričakovanj.

Slovenija je odigrala 12 pripravljalnih tekem. Kako bi ocenili njeno igro?
Kar sem videl, je bilo boljše od pričakovanj. Zlasti tisti tekmi prejšnji teden ... Proti Italiji je kazalo, da je Slovenija že v vrhunski formi in da evropsko prvenstvo zamuja za en teden. Bolje bi bilo, da že igramo zares. Vtis je sicer malce pokvarila tekma s Francozi. Mislim, da je bila ta tekma tudi nepotrebna, saj je bila nevarnost poškodb proti najbolj fizični ekipi na letošnjem evropskem prvenstvu precejšnja.

Ali ni malce nevarno, če je ekipa že pred prvenstvom v vrhunski formi? Najboljše je treba prihraniti za četrtfinale, polfinale ...
Četrtfinale bo ključna tekma. Ne dvomim, da bomo prišli do tja, kjer bo precej pomembno, kako bo reprezentanca telesno pripravljena. Na prvenstvu mora odigrati veliko tekem v kratkem času. Odločala bo telesna in tudi psihična priprava, česar pa pripravljalne tekme ne morejo pokazati, ker ni istega ritma kot na prvenstvu.

Če kdo, potem se boste vi strinjali, da je obramba tista, ki zmaguje. Kako Slovenci igrajo obrambo?
Seveda, obramba zmaguje, obramba in skok pa prinašata medaljo. Tu vidim še nekaj rezerve. Na trenutke je Slovenija dokazala, da je enakovredna najmočnejšim ekipam, ampak še bolj je treba zapirati prostor pod svojim košem. Ima pa ta ekipa potencial, da igra najboljši protinapad. Oba Dragića in Blažič so neustavljivi, takšne trojke nima nihče.

Nasprotniki ne bodo našli recepta za te hitre protinapade?
V pozicijski igri nas bodo lahko naštudirali in se znali braniti, toda imamo te tri igralce in še Nachbarja. Ta četvorka lahko dela dar-mar. Tu se tekmec ne more pripraviti. Vsi so sposobni hitro potegniti žogo v napad, odigrati ena na ena ... To je naše daleč najmočnejše orožje. Seveda pa ne moremo vso tekmo le divjati. Znamo igrati tudi po globini, z Begićem in Vidmarjem lahko igramo pod koš ...

Tudi nekaj igre pick n'roll je bilo opaziti ...
Pri tem smo močni, zlasti Goran Dragić in Jaka Lakovič sta mojstra in nasprotniki bodo težko branili takšen napad.

Kdo vas je na pripravljalnih tekmah presenetil in kdo ima še precej rezerve v igri?
Zlasti Vidmar je bil boljši, kot smo pričakovali. Naredil je dramatičen napredek v igri. Lakovič je imel precejšen premor zaradi poškodbe, vendar sem prepričan, da bo iz tekme v tekmo rasel. Begić je sposoben pokazati več, tudi Slokar ima še precej rezerve.

Proti Franciji, izjemno atletski in agresivni ekipi, je Slovenija dobila skok. Ni to še posebej ohrabrujoče?
Ja, čeprav sem imel na trenutek občutek, da Francozi igrajo toliko, kot je treba. Res je, da smo dobili skok v napadu, toda centrov ni bilo videti, so pa presenetili zunanji igralci. Kakorkoli, to, da lahko proti takšni ekipi izenačimo skok, dokazuje, da se Slovenija na evropskem prvenstvu lahko bori za medaljo.

Ali je smiselno igralce obremenjevati z medaljo? Je to lahko prej zavora kot spodbuda?
Slovenija je na prejšnjih evropskih prvenstvih že pokazala, da je blizu medalje. Zdaj igramo doma. Prav je, da tudi v napovedih pokažejo odločenost, samozavest. To ni nič slabega. Kar nekaj je izkušenih igralcev, ki bodo znali prenesti to obremenitev oziroma ta pritisk javnosti. Ob pomoči s tribun smo lahko optimisti. Videti je, da so fantje maksimalno motivirani. To izžarevajo na terenu in nenazadnje tudi v oglasih. Vidi se kolektivni duh, kemija je prava.

Kaj pa sodniki? Bi nam lahko bili vsaj malo naklonjeni v odločilnih tekmah, ko lahko odloča vsaka žoga? Vi ste lani, ko ste na domačem evropskem prvenstvu mlajših članov vodili Slovenijo, po četrtfinalnem porazu zelo kritiziralo delo italijanskega in grškega sodnika ...
Nesramno sta nam skočila v hrbet, a menim, da ima ta reprezentanca tudi pri Fibi dovolj avtoritete, da ji nihče ne bo škodoval. Sicer pa na evropskih prvenstvih ni tako kot pred desetletjem, ko je bilo še precej nekorektnega sojenja. Da bi imela prednost pri sodnikih, pa tudi ne verjamem. Zdaj se včasih kar trudijo, da ne bi izpadlo, da so naklonjeni gostiteljem prvenstva. V glavnem, verjamem v pošteno sojenje.

Se bo Slovenija znala zoperstaviti conski obrambi? Je dovolj strelcev z razdalje?
Na zunanjih položajih sta tu Jaka Lakovič in Domen Lorbek. Ko nam bo kdo nastavil ozko cono, bosta s pomočjo Nahbarja znala prerešetali consko obrambo. Tudi Zoran Dragić je popravil met, prav tako Jaka Blažič.

Koga od tistih, ki so odpovedali sodelovanje na letošnjem prvenstvu, bi imeli vi najraje v ekipi?
Nedvomno Erazma Lorbka. Njega bi potrebovala vsaka reprezentanca. Odličen je pri igri s hrbtom proti košu in z obrazom. Takšnih igralcev je malo.

V sredo se že začne zares. Čutite tudi vi vse to navdušenje, ki vlada v Sloveniji že pred prvo tekmo?
Prepričan sem, da bo prvenstvo organizirano na vrhunski ravni. Sprejela ga je cela država, od političnega in gospodarskega vrha do navadnih ljudi. Na prejšnjih evropskih prvenstvih tega ni bilo tako čutiti, razen v Litvi. Lahko bi rekel, da vlada nek nacionalni interes, da bo evropsko res vrhunsko tako za organizatorje kot za reprezentanco. Že v predtekmovanju pričakujem polne dvorane, zlasti na Jesenicah. Drugje ni bilo tako, igrati pred 20 gledalci pa je nesmisel. Vprašanje je le Tivoli, ker skupina ni tako privlačna.

Zakaj tako nasprotujete temu, da na evropskih prvenstvih namesto 16 nastopa 24?
Koga zanima, kdo bo na mestih od 16 do 24? Nikogar. To je neekonomska poteza. Bedarija. Ta razigarvanja za zadnja metra nikogar ne zanimajo. Tu je čuda stran vrženega denarja in tudi nam kot organizatorjem se bo to poznalo. Prvenstvo 16 ekip bi bilo pa res super. Govori se, da so to naredili Italijani, ker so se v zadnjem obdobju težko prebili na prvenstvo in so zlobirali razširitev.

Vaši favoriti za medalje, poleg Slovenije?
Gotovo Francija, Španija, Litva in Grčija. Presenetiti zna Srbija, ki je neobremenjena.