Edo Murić je za reprezentanco debitiral na zadnjem evropskem prvenstvu v Litvi, kjer je bil eden tistih, ki so pustili najboljši vtis. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Edo Murić je za reprezentanco debitiral na zadnjem evropskem prvenstvu v Litvi, kjer je bil eden tistih, ki so pustili najboljši vtis. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Edo Murić
V prvi polovici pretekle sezone je igral odlično in bil najboljši igralec Krke. V pokalu Eurochallenge je dosegal v povprečju 14,5 točke in 4,3 skoka, v jadranski ligi pa 10,6 točke in 4,9 skoka. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Vsak košarkar, ki je bil poklican v reprezentanco, je v Sloveniji začel. Ta država ga je tudi izstrelila med zvezde, tu je napravil prve korake, in ne bom razumel, da ko imaš priložnost, da se te državi zahvališ in publiki, ki te je podpirala, ter se zdaj celo igra v Sloveniji, da se temu odpoveš. Tega ne razumem. Lahko samo rečem, da se to pri meni nikoli ne bo zgodilo. To je res velika čast, da lahko igraš za reprezentanco in tudi priložnost, da se vidiš z igralci, s katerimi si igral v otroštvu in ko si bil mlajši, ker med sezono smo v klubih in se malo vidimo. Meni je zelo žal, ker ne bomo v popolni postavi.

Aleksandar Džikić, Edo Murić, Krka
V naslednji sezoni bo Murić še naprej nosil barve Krke, za kar je najbolj zaslužen Aleksandar Džikić. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Edo in Dino Murić
Košarko uspešno igra tudi Edov leto dni starejši brat Dino, ki je član Olimpije. Dino je bil na pripravah že pred svetovnim prvenstvom leta 2010, a na koncu ni prišel med 12. Zadnji dve akciji sta mu preprečili poškodbe. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

V prvi vrsti mi je zelo žal za Erazma Lorbka, ki je bil v Litvi eden izmed glavnih igralcev in verjetno sem se od njega največ naučil. Všeč mi je bil kot soigralec in mi je res žal, da ga ne bo z nami. Njegovo odsotnost razumem, saj smo lahko vsi videli, da je imel letošnjo sezono res ogromno težav s koleni in mislim, da je od teh fantov njegova odsotnost najbolj razumljiva.

Pred dvema letoma je pomagal zapolniti vrzel po odsotnosti Boštjana Nacbarja, letos pa je pripravljen prevzeti tudi večje breme. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Erazem Lorbek
Edu je najbolj žal, da v izbrani vrsti ne bo Erazma Lorbka, od katerega se je pred dvema letoma ogromno naučil. Foto: EPA

Če bodo dvorane polne, vsi vemo, kakšno vzdušje lahko naredijo Slovenci. Že ko se napolni dvorana Leona Štuklja, uživam v atmosferi. Ko pa berem, da so dvorane dvakrat, trikrat in še večkrat večje od te ter da bodo polne, pa bo to res velika čast in ponos igrati pred takimi navijači. Komaj čakam, da se zberemo in skupaj z navijači poskušamo narediti ta velik uspeh, ki bo zgodovinski in se ga bomo še dolgo spominjali.

V intervjuju za MMC je krilni košarkar slovenske izbrane vrste ostro obsodil vse košarkarje, ki so se odpovedali slovenskemu dresu,in obenem dejal, da so nekaj igralci tudi dolžni državi, kjer so začeli igrati košarko in jim je država pomagala v razvoju. V pretekli sezoni je v prvem delu sezone mlajši izmed bratov Murić blestel v dresu Krke, nato pa je imel nekaj nesreče s poškodbami, a ob koncu sezone dodal pomemben kamenček v mozaik novega državnega naslova Novomeščanov.

Po koncu sezone je 21-letni Ljubljančan treniral v ZDA, kjer je sodeloval tudi z nekdanjim trenerjem Olimpije Mirom Alilovićem. V novi sezoni bo še naprej igral za Krko, za kar ga je prepričal povratnik na trenerskem mestu Aleksandar Džikić. Murić bo naredil vse, da bo tako kot pred dvema letoma v Litvi znova del dvanajstih, ki bodo nosili slovenski grb na prsih.


Za vami sta nova uspešna sezona in še eno slavje v državnem prvenstvu. Predvsem v prvem delu sezone ste igrali res izvrstno. Kako ste videli vse skupaj?
Glede na to, da sem sezono začel res dobro in v prvi polovici igral odlično, lahko rečem, da je bilo to moje najboljše košarkarsko leto. Potem so se začele poškodbe. Po poškodbi proti Ciboni, ko je soigralec priletel v moje koleno, sem bil odsoten skoraj mesec dni. Za tem sem se vrnil in komaj sem začel igrati, sem si poškodoval prst. Kar pa se tiče igre, sem igral najboljšo košarko v življenju. Žal pa so me nekoliko ovirale poškodbe. Želel bi si, da tako, kot sem začel sezono, bi jo tudi končal.

So težave s poškodbami zdaj preteklost?
Obe poškodbi sta v najlepšem redu. Nič več ne čutim, kar me veseli. Upam samo, da se ne bo ponavljalo in bom čim dalj časa zdrav.

Po koncu sezone ste trenirali tudi v ZDA. Kako je vse skupaj potekalo in kaj ste odnesli od teh treningov?
Imel smo kar naporne treninge. Trenirali so igralci iz naše agencije, ki prihajajo z vsega sveta, iz Lige NBA, NCAA-ja, iz Evrope nekaj fantov … Trenerji so se menjali. Vsakega smo imeli po en teden. Tam sem bil tri tedne. Na koncu sem delal z Mirom Alilovićem. Lahko rečem, da sem ta čas zelo dobro izkoristil. Poskušal sem narediti čim več dobrega zase in mislim, da mi je to kar dobro uspelo. Vesel sem, da sem se odločil, da bom letošnje počitnice treniral in zdaj komaj čakam, da se nova sezona začne.

Po tem trdem delu prihajate na priprave v polni pripravljenosti?
Zdaj sem si vzel en teden prediha. V ponedeljek sem začel znova trenirati. Moral sem si vzeti malo prosto, saj sem bil utrujen od vseh teh letov, od ZDA. Moral sem se odpočiti, tako fizično kot tudi psihično. Prišel pa bom na priprave dobro pripravljen. Trudil se bom, da bom, če pridem v končni reprezentančni izbor, maksimalno pripravljen.

V izbrani vrsti ste bili tudi pred dvema letoma na Eurobasketu v Litvi. Kaj ste odnesli iz te izkušnje?
Iz Litve sem odnesel veliko lepih spominov in koristnih izkušenj. Prvič sem igral z igralci, kot so Goran Dragić, Erazem Lorbek, Matjaž Smodiš … Veliko sem se od njih naučil. Igrali smo nekaj dobrih tekem, prav vse so bile težke in na zelo visoki ravni. Prav tako vse prijateljske pred prvenstvom, ki sem jih odigral, so bile dobrodošle. Spoznal sem te najboljše košarkarje, naredil korak naprej in vse skupaj je bila res dobra izkušnja.

Kaj pa lahko pričakujete od letošnje akcije?
Pričakujem, da bo vse skupaj lažje, saj sem dal to že skozi in vem, kaj lahko pričakujem. Takrat sploh nisem vedel, kaj me čaka in kakšni so igralci. Zdaj jih že poznam in bo veliko lažje, kot je bilo prvič.

Selektor vas je pred dvema letoma preizkušal in verjetno zdaj tudi pričakuje, da boste lahko nosili večje breme. Ste vi pripravljeni na to?
Zagotovo. Po Litvi sem odigral še dve sezoni, s Krko sem igral v Eurocupu, Eurochallengu in ves čas v jadranski ligi. Zagotovo sem veliko bolj zrel igralec kot pred dvema letoma. To bom poskušal dokazati na treningih in s tem prepričati selektorja, da me zopet vzame na prvenstvo.

Pred vsako reprezentančno akcijo ne moremo mimo teh odpovedi, ki se kar vrstijo. Kako vi gledate na vse skupaj?
Glede na to, kaj se je dogajalo v zadnjih letih, je težko komentirati. Vsak igralec sam zase ve, kdaj potrebuje počitek in kdaj ne. Za letos pa nobene odpovedi, ki ni posledica poškodbe, ne bom razumel. Vsak košarkar, ki je bil poklican v reprezentanco, je v Sloveniji začel. Ta država ga je tudi izstrelila med zvezde, tu je napravil prve korake, in ne bom razumel, da ko imaš priložnost, da se te državi zahvališ in publiki, ki te je podpirala, ter se zdaj celo igra v Sloveniji, se temu odpoveš. Tega ne razumem. Lahko samo rečem, da se to pri meni nikoli ne bo zgodilo. To je res velika čast, da lahko igraš za reprezentanco in tudi priložnost, da se vidiš z igralci, s katerimi si igral v otroštvu in ko si bil mlajši, ker med sezono smo v klubih in se malo vidimo. Meni je zelo žal, ker ne bomo v popolni postavi. Lahko pa v imenu vseh, ki so se odzvali, obljubim, da bomo dali vse od sebe. Upamo na veliko podporo, čeprav nismo v najboljši postavi, ker samo tako lahko naredimo dober rezultat.

Vseeno ostajajo povsem enake želje in tudi cilji izbrane vrste?
Še posebej, ko smo izvedeli, da bo Eurobasket v Sloveniji, so vsi rekli, da se bodo odzvali in poskušali osvojiti to medaljo, ki jo tako dolgo čakamo. Bolj kot se je prvenstvo bližalo, pa so se začele odpovedi. Meni je zelo žal, da je do tega prišlo. V prvi vrsti mi je zelo žal za Erazma Lorbka, ki je bil v Litvi eden izmed glavnih igralcev in verjetno sem se od njega največ naučil. Všeč mi je bil kot soigralec in mi je res žal, da ga ne bo z nami. Njegovo odsotnost razumem, saj smo lahko vsi videli, da je imel letošnjo sezono res ogromno težav s koleni in mislim, da je od teh fantov njegova odsotnost najbolj razumljiva.

Zanimanje javnosti je izjemno. Dvorane bodo razprodane. Bo to pomenilo dodaten pritisk ali samo še dodatno motivacijo za reprezentanco?
Zagotovo dodaten motiv. Fantje, ki bodo nosili največ bremena, so tako izkušeni, da bodo to samo obrnili v svojo korist. Večino fantov je že igralo pred velikim občinstvom in bomo to lahko izkoristili. Imeli bomo ta plus, ki ga ostale ne bodo imele. Te polne dvorane bodo samo še dodaten plus za nas, prej kot breme.

Kaj pričakujete, kako bo igrati pred domačo publiko, družinami in prijatelji?
Zagotovo bo nekaj posebnega, še posebej v tako lepih dvoranah, ki so jih izbrali za prizorišča. Če bodo dvorane polne, vsi vemo, kakšno vzdušje lahko naredijo Slovenci. Že ko se napolni dvorana Leona Štuklja, uživam v atmosferi. Ko pa berem, da so dvorane dvakrat, trikrat in še večkrat večje od te ter da bodo polne, pa bo to res velika čast in ponos igrati pred takimi navijači. Komaj čakam, da se zberemo in skupaj z navijači poskušamo narediti ta velik uspeh, ki bo zgodovinski in se ga bomo še dolgo spominjali.

Lahko pričakujemo, da bo res nekaj posebnega. Če samo pogledamo, kako je bilo v prvi sezoni, ko je Olimpija igrala v polnih Stožicah in je ravno z neverjetno spodbudo prišla do odmevnega izida v Evroligi.
Ja, takrat so z veliko podporo prišli v Top 16. Vsi smo videli, da je bil to en velik užitek ne le za igralce, ampak tudi za navijače, ki so prišli v Stožice in so zapuščali dvorano zares dobre volje ter veseli, da so bili del tega spektakla. Upam, da se bo to ponovilo in bo vzdušje še boljše, saj ne le igra samo Olimpija, ampak reprezentanca. Upam, da se to ponovi, mi pa da vrnemo z dobrimi igrami navijačem in zmagami.

Ste se že odločili, kako naprej glede klubske kariere. Ostajate v Krki ali vas že mika tujina?
Imel sem nekaj ponudb, a glede na to, da se je vrnil Aleksandar Džikić, ki me je postavil na košarkarski zemljevid, sem se odločil, da ostanem še to sezono. Poskušal bom postati še boljši igralec. Z Džikićem sva se že pogovarjala, povedal mi je, da računa name in da bom imel veliko vlogo ter se mi splača ostati. Mislim, da mi bo to koristilo. Mlad sem še, to leto želim še odigrati v Novem mestu, nato pa bi se rad preizkusil v tujini.

Vsak košarkar, ki je bil poklican v reprezentanco, je v Sloveniji začel. Ta država ga je tudi izstrelila med zvezde, tu je napravil prve korake, in ne bom razumel, da ko imaš priložnost, da se te državi zahvališ in publiki, ki te je podpirala, ter se zdaj celo igra v Sloveniji, da se temu odpoveš. Tega ne razumem. Lahko samo rečem, da se to pri meni nikoli ne bo zgodilo. To je res velika čast, da lahko igraš za reprezentanco in tudi priložnost, da se vidiš z igralci, s katerimi si igral v otroštvu in ko si bil mlajši, ker med sezono smo v klubih in se malo vidimo. Meni je zelo žal, ker ne bomo v popolni postavi.

V prvi vrsti mi je zelo žal za Erazma Lorbka, ki je bil v Litvi eden izmed glavnih igralcev in verjetno sem se od njega največ naučil. Všeč mi je bil kot soigralec in mi je res žal, da ga ne bo z nami. Njegovo odsotnost razumem, saj smo lahko vsi videli, da je imel letošnjo sezono res ogromno težav s koleni in mislim, da je od teh fantov njegova odsotnost najbolj razumljiva.

Če bodo dvorane polne, vsi vemo, kakšno vzdušje lahko naredijo Slovenci. Že ko se napolni dvorana Leona Štuklja, uživam v atmosferi. Ko pa berem, da so dvorane dvakrat, trikrat in še večkrat večje od te ter da bodo polne, pa bo to res velika čast in ponos igrati pred takimi navijači. Komaj čakam, da se zberemo in skupaj z navijači poskušamo narediti ta velik uspeh, ki bo zgodovinski in se ga bomo še dolgo spominjali.