Kapetan Španije Juan Carlos Navarro je drugič v karieri dvignil pokal za evropskega prvaka.
Kapetan Španije Juan Carlos Navarro je drugič v karieri dvignil pokal za evropskega prvaka. "La Bomba" je bil izbran za MVP-ja turnirja. Izvrstno je igral v izločilnih bojih in finalu, ko je bil praktično nezaustavljiv, koš pa je polnil, ko je bilo to najbolj potrebno. Foto: EPA
Slovenija je zasedla sedmo mesto, s čimer je izenačila tretjo najboljšo uvrstitev v zgodovini izbrane vrste. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Litva je drugič, prvič leta 1939, gostila evropsko prvenstvo. Litovci so dokazali, da so pravi košarkarski narod in vsa država je tri tedne "dihala" za turnir najboljših evropskih reprezentanc. Na vsakem koraku v tej nekdanji sovjetski republiki je bilo mogoče opaziti "utrip" prvenstva. Prvič je na Eurobasketu nastopilo 24 reprezentanc in v Litvi je bilo kar nekaj presenečenj, tako pozitivnih kot negativnih.

Slovenija je prvič nastopila pod taktirko tujega selektorja. Izbrano vrsto, ki je bila znova močno oslabljena, je vodil Božidar Maljković. Na koncu je Slovenija, ki skozi prvenstvo ni blestela in se mučila tudi proti na papirju precej slabšim ekipam, zasedla sedmo mesto. Sijajno so znova igrali Španci, pri katerih je blestel kapetan Navarro.

Več utrinkov pa v spodnji fotozgodbi.

Ekipa Slovenije (po vrstnem redu številk na dresu, v oklepaju višina, letnica in kraj rojstva):
4 Uroš Slokar (210, 1983, Ljubljana)
5 Jaka Lakovič (186 cm, 1978, Ljubljana) (K)
6 Luka Rupnik (185 cm, 1993, Ljubljana)
7 Sašo Ožbolt (191 cm, 1981, Dubrovnik)
8 Matjaž Smodiš (205 cm, 1979, Trbovlje)
9 Samo Udrih (195 cm, 1979, Celje)
10 Edo Murić (202 cm, 1991, Ljubljana)
11 Goran Dragić (193 cm, 1986, Ljubljana)
12 Goran Jagodnik (201 cm, 1974, Koper)
13 Zoran Dragić (196 cm, 1989, Ljubljana)
14 Mirza Begić (216 cm, 1985, Bijeljina)
15 Erazem Lorbek (210 cm, 1984, Ljubljana)
Selektor: Božidar Maljković (1952, Otočac)

Končni vrstni red: 1. Španija, 2. Francija, 3. Rusija, 4. Makedonija, 5. Litva, 6. Grčija, 7. Slovenija, 8. Srbija, 9.-10. Nemčija in Finska, 11.-12. Turčija in Gruzija, 13.-16. Hrvaška, Bolgarija, Velika Britanija in Izrael, 17.-20. Ukrajina, Poljska, Bosna in Hercegovina in Italija, 21.-24. Črna gora, Latvija, Belgija in Portugalska.

Božidar Maljković je v Litvi kot prvi tuji selektor vodil slovensko reprezentanco. Izkušeni srbski strokovnjak je bil na Eurobasketu 2011 tudi prvič v vlogi selektorja. Pred tem se je izkazal kot klubski trener. S Splitom dvakrat in Limogesom ter Panathinaikosom je postal evropski prvak, vodil pa je tudi Barcelono, Real, Unicajo, TAU Ceramico ter Lokomotivo Kuban. Foto: EPA
Tudi v Litvi so Slovenijo spremljali številni navijači, čeprav so bili zaradi dolgega turnirja in kar treh lokacij, na katerih je igrala izbrana vrsta, nekoliko bolj razdrobljeni in na enkrat niso bili v takem številu kot na zadnjih prvenstvih. Na sliki jih pozdravlja Jaka Lakovič, ki je bil kapetan izbrane vrste. Ljubljančan je v Litvi zaigral na osmem velikem tekmovanju. Foto: EPA
Slovenija je na Eurobasketu 2011 zaigrala s kar petimi košarkarji, ki so prvič nastopili na evropskem prvenstvu. To so bili Sašo Ožbolt, ki je sicer igral na svetovnem prvenstvu na Japonskem leta 2006, Mirza Begić, Zoran Dragić, Edo Murić in Luka Rupnik. Organizator igre Olimpije, ki je tedaj še igral za Slovan, je maja 2011 dopolnil komaj 18 let in je bil najmlajši udeleženec Eurobasketa. Foto: EPA
Najboljši strelec Slovenije je bil na prvenstvu Goran Dragić, ki je bil s povprečjem 11,7 16. strelec turnirja. Drugi slovenski strelec je bil Erazem Lorbek, četrti Jaka Lakovič, sledila pa sta še Zoran Dragić in Mirza Begić. Begić je blestel predvsem kot bloker, saj je bil najboljši na prvenstvu. Ob tem je bil še deseti skakalec, Goran Dragić pa je bil sedmi po ukradenih žogah na tekmo. Foto: EPA
Organizacija prvenstva je bila odlična. Tekmovanje je potekalo v šestih dvoranah, vse so bile moderne, dve pa zgrajeni prav za Eurobasket. Turnir je bil v Klaipedi, Alytusu, Panevežysu, Šiauliaiju, kjer so bila predtekmovanja, drugi del je bil v Vilni, v Siemens Areni, ki sprejme 11.000 gledalcev, finalni del pa v Kaunasu v Žalgiris Areni, v kateri lahko košarko spremlja več kot 15.000 gledalcev. Na sliki je slovenska reprezentanca med treningom v Kaunasu. Foto: MMC RTV SLO/Tilen Jamnik
Litva je ena izmed redkih držav, kjer nogomet ni šport številka ena. To je z naskokom košarka, kar je bilo moč opaziti na vsakem koraku. Litovci se odlično spoznajo na kraljico iger in vedo o njej praktično vse. So zvesti navijači in pred prvenstvom so od izbrane vrste pričakovali odmeven rezultat. Na koncu so zasedli peto mesto. Navijači so bili izjemni in na vsaki tekmi Litve so pripravili zares peklensko vzdušje. Foto: EPA
Več kot 30 košarkarjev, ki je nastopilo na Eurobasketu 2011, je prihajalo iz Lige NBA. Eden prvih zvezdnikov prvenstva je bil tudi sijajni ruski krilni košarkar Andrej Kirilenko. Vsestranski igralec je igral izvrstno, bil najboljši v ukradenih žogah, med najboljšimi strelci ter uvrščen v prvo peterko turnirja, in bil tudi najbolj zaslužen, da je "zbornaja komanda" osvojila bronasto odličje. Foto: EPA
Sijajno košarko so v Litvi igrali tudi Francozi. Z drugim mestom so izenačili najboljši izid v zgodovini reprezentance. Na turnirju so ob devetih zmagah izgubili le dve srečanji, obe proti Španiji. Blestela je naveza Tony Parker - Nicolas Batum. Parker je bil izbran v prvo peterko turnirja. Bil je prvi strelec, peti podajalec in šesti najboljši po ukradenih žogah. Batum je bil deveti strelec in drugi kradljivec žog. Foto: EPA
Juan Carlos Navarro in Pau Gasol sta znova igrala odlično. Izkušena Katalonca sta poskrbela, da je Španija ubranila naslov evropskega prvaka. Gasol je bil MVP Eurobasketa 2009, 2011 pa je naziv pripadel Navarro. Oba sta bila uvrščena v peterko turnirja. Španija je izgubila le v prvem delu proti Turčiji. Gasol je bil tretji strelec turnirja, Navarro pa peti, a blestel je, ko je bilo to najbolj potrebno - v izločilnih bojih. Foto: EPA