Izbor košarka
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 29 glasov Ocenite to novico!
Ob pomoči Boštjana Nachbarja je Marko Milić takole preizkusil obroč v stoženski dvorani. Foto: www.alesfevzer.com
VIDEO
Željka Obradovića Liga NB...
VIDEO
Slovo Nachbarja in Bečiro...
VIDEO
V Stožicah ob Košarkarski...
VIDEO
Miliću pot do koša spet p...
VIDEO
"Ni bilo dogovora za izid...
VIDEO
Zaključek Košarkarske sim...
VIDEO
Bečirović in Nachbar po k...

Dodaj v

Sagadina ob vseh lepih spominih kar stisnilo pri srcu

Kako kakovostno reprezentanco je imela Slovenija
1. september 2018 ob 10:41
Ljubljana - MMC RTV SLO

Na poslovilni tekmi Sanija Bečirovića in Boštjana Nachbarja se je na parketu zbrala posebna generacija slovenske reprezentance, utrnili so se tudi spomini na zlate čase Olimpije.

Od leta 2005, ko je v Tivoliju Jure Zdovc – tokrat je bil v trenerski vlogi – s poslovilno tekmo, ki jo je glede na zvenečo zasedbo upravičeno poimenoval Večer velikanov, se v Ljubljani ni zbralo toliko eminentnih košarkarskih imen. Tako kot je Zdovčevo slovo s Tonijem Kukočem, Dinom Rađo, Vladetom Divcem in drugimi legendami spomnil na imenitne dosežke jugoslovanske izbrane vrste ob koncu 80. in v začetku 90. let, ko je v plavem dresu izjemno pomembno vlogo igral tudi Jure, je Košarkarska simfonija spomnila na neke druge čase, v katerih je slovenska klubska košarka s paradnim konjem Olimpijo imela posebno mesto tudi na evropskem zemljevidu.

Ni košarkarskega navdušenca, ki ni pomislil nanje, ko sta na parket stopili prvi peterki. Na strani Boštjana Nachbarja ob slavljencu še Beno Udrih, Boris Gorenc, Marko Milić in Rašo Nesterović, v ekipi Sanija Bečirovića pa ob njem tudi Šarunas Jasikevičius, Jasmin Hukić, Jurica Golemac in Primož Brezec. Kot bi čas zavrteli za 15 let in več v preteklost in bi v bučnem Tivoliju ti košarkarji v zeleno-beli opravi znova stopili nasproti enemu izmed evropskih velikanov. Vsak izmed naštetih je v zmajevem gnezdu pustil svoj pečat. "Bilo je res lepo, izjemni spomini. Ste videli prvi peterki, to so bili vsi iz tistih mojih časov. Me je kar stisnilo pri srcu. Častna beseda. Malo je manjkalo, da niso pritekle solze," je dejal Zmago Sagadin, tvorec uspehov Olimpije v 90. letih, ki je bil eden izmed trenerjev v Bokijevi ekipi.

Pod Sagadinovo taktirko je v tistem času prišel skoraj vsak, ki je v Sloveniji obetal. "Enostavno je bilo normalno, da si odigral vse selekcije mlajših kategorij za reprezentanco, prišel v Olimpijo, kjer si odigral Evroligo ali dve doma in se potem kot zaključen produkt prodal v tujino," je v intervjuju za MMC povedal Bečirović. Hkrati so se ob številnih nadarjenih slovenskih košarkarjih v Tivoliju kalili tudi mnogi obetavni tujci, ki so kot neuveljavljeni mladeniči prišli v Slovenijo.

Olimpija je bila velika odskočna deska med drugim za Jirija Welscha, češkega košarkarja, ki je po dveh letih iz Ljubljane šel neposredno v Ligo NBA. "Seveda me na Olimpijo vežejo lepi spomini. Hvaležen sem Saniju in Boštjanu, da sta me povabila na ta dogodek in sem imel priložnost videti toliko znanih obrazov in prijateljev. Nisem bil dolgo v Ljubljani in po odhodu tudi nisem velikokrat prišel. Neverjetno, kako se je mesto preobrazilo. Res je lepa Ljubljana in z ženo sva tu v teh dveh dneh zelo uživala. Praktično sem brez besed. Vedno bo imela Ljubljana posebno mesto v mojem srcu," je z nasmehom na obrazu razlagal Welsch, ki je poudaril, da mora pred petkovim odhodom obiskati še dvorano Tivoli.

Ljubljano je bilo težko zapustiti z zmago
Čeprav v Stožicah, je bilo na trenutke res kot nekoč v Tivoliju. Na eni strani je ob parketu stal Sagadin, na drugi je na klopi sedel Željko Obradović, devetkratni prvak Evrolige, ki je s številnimi klubi – najpogosteje pa s Panathinaikosom, kjer je deloval kar 13 let – gostoval v Sloveniji, na parketu pa ob nekdanjih zmajih tudi drugi evropski velikani, kot sta nepozabna Grka Dimitris Diamantidis in Fragiskos Alvertis. Ob Obradoviću je sedel Saša Đorđević. Eden izmed najbolj karizmatičnih srbskih košarkarjev, ki je zdaj uspešen tudi v trenerskem poslu, se je rad spomnil na merjenja moči z Olimpijo, ne glede na to, ali je bilo v dresu Partizana, Barcelone ali Reala: "Vedno je bilo težko igrati v Tivoliju. Že v mojih mladih letih, ko je bila še jugoslovanska liga in je Olimpija predstavljala veliko silo, je bilo težko zmagati v Ljubljani. Občinstvo je bilo izredno in zelo korektno. Vzdušje je bilo vrhunsko, Olimpija pa je vedno imela odlične košarkarje. Mnogo lepih spominov me veže na Ljubljano."

Na ljubljanskem parketu je znova zaigral Nikola Vujčić, velikan splitske košarke, ki je zadnji v Evroligi vknjižil trojni dvojček. To mu je uspelo pred skoraj 12 leti v Tel Avivu, tedaj v dresu Maccabija in prav proti Olimpiji: "Slovenija je košarkarska država in Ljubljana je košarkarsko mesto. Vedno je bilo lepo priti sem, ko smo igrali v tisti stari dvorani. Res upam, da bomo kmalu znova videli Olimpijo v Evroligi, saj je vedno imela nadarjene igralce in vedno je bilo zelo težko tu zmagati. To je bila res prava Olimpija." Na tiste posebne Olimpijine čase je spomnil tudi (zadnji) nastop Zmajčic, za katere je Bečirović dodal, da si je "zdaj lahko prvič v karieri v miru pogledal njihov nastop in videl, kako plešejo, saj je prej v dresu Olimpije le poškilil proti sredini parketa med minutami odmorov", Miliću pa so znova na teren pripeljali avtomobil(ček), da ga kot leta 1995 preskoči in zabije.

"To je bil res lep dogodek, obrnjen na spektakel, malce na "hec" in brez tekmovalnosti. Poklonili smo se dvema legendama, ki sta imela na igrišču vedno veliko srce in mirno glavo, v garderobi pa sta bila velika zabavljača. Veselje je bilo z njima preživljati čas tako na parketu kot tudi drugje. Z Nachbarjem sva se družila v reprezentanci, kjer sem mu zagotovo največkrat dal roko, saj je vedno šel eden v igro, drugi pa iz nje, ko sva igrala na istem položaju. No, potem sem šel jaz na drugo. S Sanijem sva velika prijatelja in naredil je res izjemno kariero kljub tem poškodbam. Bil je evropski prvak in prvi strelec Evrolige. Zagotovo eden najbolj nadarjenih slovenskih košarkarjev do zdaj," je o osrednjih imenih Košarkarske simfonije misli strnil Milić, prava ikona Olimpije.

Kako kakovostno reprezentanco je imela Slovenija
Ta tekma ni bila le slovo Nachbarja in Bečirovića, ampak kar nekako cele t. i. zlate generacije slovenske košarke, generacije recimo od leta 1976 do 1986, ko se je praktično v vsakem letniku razvil (najmanj) en res vrhunski košarkar. Širina kakovostnih igralcev je bila tedaj res neverjetna. Reprezentanca je z njimi sicer vedno naredila korak naprej, a pika na i v obliki medalje je vendarle manjkala. Nikoli ta izbrana vrsta tudi zaradi številnih odpovedi ni zaigrala s polnimi močmi.

"V letih 2007 in 2008 sem odpovedal reprezentanco, leta 2011 pa sem bil poškodovan. Sicer sem se vedno z veseljem odzval in zame to niti ni bilo vprašanje. Ni bilo lahko, za sabo smo imeli dolge sezone in takšne mini poškodbe, za katere javnost ni vedela. Ko si prišel z 20 ali 22 leti na zbor, ni bilo težav, ko si šel pa proti koncu 20. pa si jih imel več, a smo znali poškodbe in bolečine skriti. Ko smo stopili na parket, smo se ugriznili v ustnice in pretrpeli, ker smo vedeli, da nas čaka to druženje, klapa in nepozabni skupni trenutki. To nas je ob izjemni podpori, ki smo jo vedno imeli, kamor koli smo šli, vleklo naprej. To je bilo tisto zlato," je ob tem povedal Nachbar, ki je ob svojih odpovedih dodal: "2007 sem si enostavno rekel, da si bom vzel čas in se pripravil na naslednjo sezono, ki je potem tudi bila najboljša v NBA. Sem si pa želel, da ne bi. Sploh leta 2007 je bilo težko gledati po televiziji tisti EuroBasket. Razočaran sem bil nad sabo, da nisem bil poleg."

"Lahko bi se res reklo, da se je nekako poslovila naša generacija. Zadnjo tekmo sta odigrala Sani in Boštjan, mislim, da zadnja iz te generacije, ki smo skupaj zdržali vsa ta leta. Morda je tu le še Beno, ki vztraja, in upam, da bo še nekaj časa. Ko bo čas, bomo tudi njega takole pospremili v pokoj z vsem spoštovanjem. To je bil njun dan in zaslužita si vse spoštovanje, ki so jima ga pokazale te legende in vsi ljudje, ki so prišli na tekmo. Seveda je na dan prišlo nešteto spominov, veliko sladkih zgodb, med njimi tudi grenke, a to piše celotno kariero. Ponosen in hvaležen sem, da sem bil del njunih karier in onadva moje," je pristavil Jaka Lakovič, nekdanji kapetan reprezentance, ki je sodeloval prav na vseh prvenstvih, za katere je bil vpoklican.

Na Košarkarski simfoniji bi lahko sestavili dve izjemno kakovostni peterki te generacije. Na playu Udrih in Lakovič, na dvojki Bečirović in Gorenc, ki je sicer nekoliko starejši, bi pa lahko dali na primer potem namesto njega Sašo Vujačića, ki je del generacije, a ga na simfoniji ni bilo, saj z njima ni nikoli igral, krili Nachbar in Milić, krilna centra Matjaž Smodiš in Erazem Lorbek ter povsem pod košem Nesterović in Brezec. Uf, neverjetno, da je slovenska reprezentanca prvo kolajno na velikem tekmovanju osvojila šele lani.

Tilen Jamnik
Prijavi napako
Komentarji
johnny007
# 01.09.2018 ob 11:27
@2px_orbitala

A nisi ti nekaj razlagal, da si že v svojih osemdesetih letih? Dvomim, da se uspeš dotaknit že svojega korenjaka, kaj šele obroča na 3.05m višine.
watwat
# 01.09.2018 ob 12:04
Jaz se pri svojih 67ih letih in 182cm še vedno lahko dotaknem obroča

Potem je sramota, da ti v primerjavi z Miličem pri 25tih nisi igral vrhunske košarke.
valco
# 01.09.2018 ob 12:11
Jaz se pri svojih 67ih letih in 182cm še vedno lahko dotaknem obroča.

s kolk velko lojtro?
trevler
# 01.09.2018 ob 12:11
Ja, tebi je lahko, ko te po 2 pixnah pira fu*** v orbitalo
raknac navi
# 01.09.2018 ob 11:18
V casu Sagadina je Olimpija imela rezultate.
sLoVaN
# 01.09.2018 ob 12:46
Sramota pa za Milića, ki pri 41 letih ne zabije. Jaz se pri svojih 67ih letih in 182cm še vedno lahko dotaknem obroča.

Če bi resno spremljal šport, bi vedel, da so vsi športniki, ki jih zadnjih 10-20 let gledamo na TV, praktično napol invalidi, pa ne zaradi nakladanja s kavča...
JohnSmith
# 01.09.2018 ob 12:47
@2px_orbitala: Sramota pa za Milića, ki pri 41 letih ne zabije. Jaz se pri svojih 67ih letih in 182cm še vedno lahko dotaknem obroča.

Sem govoril z Markom in pravi, da namerno ni zabil, da se boš lahko ti potem hvalil, češ kakšen frajer si in da se boš boljše počutil. Vidiš, tako dober človek je, da je raje dal tebi siromaku priliko, da se boljše počutiš, kot pa da bi zabil za svoje dobro počutje.
Hyperion
# 01.09.2018 ob 12:18
Vsa cast Sagadinu. Lepi spomini, najboljša košarka. Njegova sposobnost odkrivanja talentov in prevzgoja v vrhunske košarkaše je neverjetna. Še zmeraj na vratih sobe v kateri sem odraščal visi plakat z njim in njegovo "zlato" Olimpijo.
21.12.2012
# 01.09.2018 ob 11:58
orbitala

si pomislil, da v ozadju kakšna poškodba kolena, hrbta, in zato pazljivost?
www
# 01.09.2018 ob 13:02
Sem gledala posnetek. Lepo, zanimive igre med četrtinami..

Dobro, vidi se da so starejši, a igra ni bila v ospredju.

Uff, kakšni igralci. Ja, res veliko "kadra Sagadin" je igralo.
koncert
# 01.09.2018 ob 14:45
Zmago je po mojem mnenju čisto povprečen trener. Pač je imel na voljo vrhunsko ekipo. Je potem pokazal, da ni vreden take hvale, ko se ni kasneje nikjer več dokazal.
Ne nakladaj!
https://www.youtube.com/watch?v=_fWXl9yD
AQU
https://www.youtube.com/watch?v=mmAiTlpD
PXs
Dobro bi bilo, da vsi, ki imate posnetke starejših košarkarskih tekem na VHS, te date na youtube; (vključno z RTV Slovenija) - da ne bodo raznorazni nakladali.
snopi1999
# 01.09.2018 ob 13:26
Zmago je imel avtoriteto
dejko
# 01.09.2018 ob 13:22
Na Košarkarski simfoniji bi lahko sestavili dve izjemno kakovostni peterki te generacije. Na playu Udrih in Lakovič, na dvojki Bečirović in Gorenc, ki je sicer nekoliko starejši, bi pa lahko dali na primer potem namesto njega Sašo Vujačića, ki je del generacije, a ga na simfoniji ni bilo, saj z njima ni nikoli igral, krili Nachbar in Milić, krilna centra Matjaž Smodiš in Erazem Lorbek ter povsem pod košem Nesterović in Brezec. Uf, neverjetno, da je slovenska reprezentanca prvo kolajno na velikem tekmovanju osvojila šele lani.

škoda, da so zaigrali skupaj šele na simfoniji
koncert
# 01.09.2018 ob 18:08
@cmeraldo
Hahaha - slovenski "najtrofejnejši trener" Zmagadin je osvojil samo eno lovoriko 1993 takratni neki evropski pokal al nekaj takega!
Ne nakladaj, vseh 2.000.000 ljudi v Sloveniji in drugod predvsem ve, da je bil z našim klubom, z Olimpijo, na Final Fouru v Rimu.
koncert
# 01.09.2018 ob 13:38
@snopi1999
Zmago je imel avtoriteto
Odličen trener, eden najboljših!
koncert
# 01.09.2018 ob 12:39
2px_orbitala
Razočaran sam nad nekaterimi, ki so po upokojitvi čisto zanemarili košarko.
V košarki ni upokojitve. Enkrat košarkar, zmeraj košarkar. Legende so z nami do konca in naprej.
Sramota pa za Milića, ki pri 41 letih ne zabije.
Ne transferiraj lastnih občutkov sramote na druge; še posebej ne na tiste, ki so v življenju kdaj naredili genialne stvari.
Jaz se pri svojih 67ih letih in 182cm še vedno lahko dotaknem obroča.
Čestitke, kaj pa drugega.
miran kač
# 02.09.2018 ob 08:35
Sagadin je prvi trener , ki je študiozno vzel poklic trenerja.Iz Zlate generacija celjskih mladincev, državnih prvakov ey YU, kar pa je veljalo tisti čas za lep dosežek, mi je član te ekipe Tovornik pravil. kako je Sagadin šel v Ameriki tam se učil kako igrajo NBa košarko in nabavil goro strokovne literature, ki jo je že med letom nazaj v EU bral in študiral. Kar vprašajte člane te generacije, Pipana , Golca itd. Zmago je očitno mel svojo idejo in vizijo,kako biti dober trener.In to šteje. Takrat v njegovih časih se je s ponosom govorilo o jugoslovanski šoli košarke in Zmago je bil del nje in začetnik slovenske šole, če hočete, ne govoriti o njeem tako zaničevalno.
koncert
# 01.09.2018 ob 18:13
https://en.wikipedia.org/wiki/1997_FIBA_
EuroLeague_Final_Four
koncert
# 01.09.2018 ob 13:49
Uf, neverjetno, da je slovenska reprezentanca prvo kolajno na velikem tekmovanju osvojila šele lani.
Naša reprezentanca je res prvo kolajno na velikem tekmovanju po več desetletjih osvojila šele lani, ampak to ne pomeni, da vmes ni bilo vrhunskih uspehov; nasprotno, tako klubski kot individualni uspehi košarkarjev v tem obdobju sodijo med vrhunce naše košarke.
Nikolaj
# 02.09.2018 ob 20:59
Sagadina se precenjuje.
Večine igralcev ni vzgojila Olimpija, temveč so prišli iz drugih klubov.
Sagadin je pretiraval pri vajah za kondicijo in nekateri so utrpeli celo poškodbe (npr. Stepania), v igro pa ni dajal Nesterovića zgolj zato, ker ni hotel podpisati podaljšanja pogodbe.
Sagadin torej ni bil korekten do nekaterih igralcev in kdor se mu ni uklonil, ga je odstranil na stranski tir.
Dejansko je bil Sagadin poprečen trener, na koncu pa je Olimpijo finančno uničil.
koncert
# 02.09.2018 ob 15:37
Začetniki slovenske šole košarke so bili v 60. letih 20.stoletja, ko je slovenska košarka dosegala enega od vrhov (in podobno v 70., 80. in 90. letih), s Sagadinom pa je podoben vrh dosegala celotna 90.leta prejšnjega stoletja.
Največji kompliment za učitelja je, če ga učenec kdaj preseže,
miran kač
# 02.09.2018 ob 14:13
v Sloveniji..
aristotel
# 02.09.2018 ob 08:31
Sagadin je tak kot vedno, Sagadin.
lojal
# 01.09.2018 ob 12:44
Sagadin je res naredil veliko, vendar je tudi veliko pobasal v svoj žep in Olimpijo pustil v finančnem razsulu. Stari Lorbek mu je pa pomagal.
Brannigan
# 06.09.2018 ob 14:27
Zlati časi Olimpije... Saj takrat sem užival tudi sam, vendar ti časi so nekje tam kot zlata doba Grčije... Tako daleč nazaj, da so že miti in legende...
jacopaco
# 03.09.2018 ob 13:18
super Milko
urle
# 03.09.2018 ob 09:11
kaj sta pa dvojec Sagadin-Lorbek pustila za sabo, pa vsi vemo oz. se še vedno čuti ...aja, pa Lisca sem pozabil...ta je spet tu, da razturi še 1x... ah, kaj bi...
johnny007
# 02.09.2018 ob 19:45

koncert je napisal(-a)

@johnny007
@2px_orbitala

A nisi ti nekaj razlagal, da si že v svojih osemdesetih letih? Dvomim, da se uspeš dotaknit že svojega korenjaka, kaj šele obroča na 3.05m višine.
A lahko ta medsebojna zapeljevanja opravita na privat?


A lahko nehaš odpirat nove profile in smetit foruma s svojimi kvazi-pozitivnimi floskulami, 1a34?
zabowski
# 01.09.2018 ob 17:10
Zmago ni bil povprecen trener, je bil pa dosti manjsi kot je sam o sebi mislil da je.
Poleg provizij pri tovorjenju novih (brezveznih) igralcev v olimpijo, mu izredno zamerim financni potop olimpije, ki ga je uprizoril skupaj s predsednikom Mermalom in sportnim direktorjem Lorbekom. Se danes se olimpija pobira iz rusevin, ki so jih povzrocili omenjeni trije.
zabowski
# 01.09.2018 ob 11:15
Mene tudi vedno stisne, kadar vidim sagadina. Od njegove epizode v kk Olimpija si klub se 15 let kasneje ni opomogel.
joc 2504
# 01.09.2018 ob 14:03
kje je posnetek tekme?
koncert
# 01.09.2018 ob 13:37
@zabowski
Lep event, ki mi ga je pokvaril samo pogled na še vedno depresivnega Zdovca, ki se praska po čelu :)
Poskus komentarja oziroma transferja a latilko.
koncert
# 01.09.2018 ob 13:12
@www
Sem gledala posnetek. Lepo, zanimive igre med četrtinami..
Košarkar je v vsakem od nas.
(se krije i čuči press)
themetun
# 01.09.2018 ob 11:44
Upam, da niso potrebovali defibrilatorja.
koncert
# 01.09.2018 ob 12:55
@johnny007
@2px_orbitala

A nisi ti nekaj razlagal, da si že v svojih osemdesetih letih? Dvomim, da se uspeš dotaknit že svojega korenjaka, kaj šele obroča na 3.05m višine.

A lahko ta medsebojna zapeljevanja opravita na privat?
cmeraldo
# 01.09.2018 ob 15:51
Hahaha - slovenski "najtrofejnejši trener" Zmagadin je osvojil samo eno lovoriko 1993 takratni neki evropski pokal al nekaj takega! Vse ostale lovorike so pa državna in pokalna prvenstva Slovenije z vsemi najboljšimi slovenskimi igralci (Nesterovič, Milič, Bečirovič, Brezec....), ki jim je bla Olimpija odskočna deska za odhode v evropske klube! Najtrofejnejši hahaha!
alberta
# 01.09.2018 ob 11:29
Sagadina ob vseh spominih kar stisnilo pri srcu...

Če hočeš, da te stisne pri srcu, ga moraš imeti, srce namreč!
2px_orbitala
# 01.09.2018 ob 14:31
Zmago je po mojem mnenju čisto povprečen trener. Pač je imel na voljo vrhunsko ekipo. Je potem pokazal, da ni vreden take hvale, ko se ni kasneje nikjer več dokazal.
Lesinar
# 01.09.2018 ob 11:18
Segedin gulaž
Aleksander1982
# 01.09.2018 ob 10:53
Lep event, ki mi ga je pokvaril samo pogled na še vedno depresivnega Zdovca, ki se praska po čelu :)
2px_orbitala
# 01.09.2018 ob 10:47
Razočaran sam nad nekaterimi, ki so po upokojitvi čisto zanemarili košarko. Čestitke pa predvsem Ilievskemu in Diamantidisu za super talent - Olimpija bi morala kupiti Ilievskega. Sramota pa za Milića, ki pri 41 letih ne zabije. Jaz se pri svojih 67ih letih in 182cm še vedno lahko dotaknem obroča.
Kazalo