Košarka

Poudarki

  • Stoječe ovacije na vročem gostovanju v Jazinah
  • Najbolj talentiran v zlati jugoslovanski generaciji
Mirza Delibašić
Mirza Delibašić je bil pravi košarkarski čarodej. Navdušil je povsod, kjer je igral. V Madridu še danes o "sarajevskem princu" govorijo le z izbranimi besedami. Foto: EPA
Bogdan Tanjević
Pod vodstvom Bogdana Tanjevića je Bosna postala evropski prvak. Z "Bošo" sta se odlično ujela. Tanjević je bil izjemno energičen, Mirza pa ravno nasprotno - tih in povsem miren. Pravijo, da si vse že razbral iz njegovega pogleda. Foto: Reuters
V reprezentanci se je prav tako uspešno ujel s selektorjem "profesorjem" Aco Nikolićem.
Dragan Kičanović
V reprezentanci je na isti poziciji igral še en izjemen košarkar - Dragan Kićanović. Foto: EPA
Peter Vilfan
Delibašićev soigralec v reprezentanci je bil slovenska legenda Peter Vilfan. Foto: MMC RTV SLO/T.O.
Teemo Rannikko, Danko Delibašić, Dragiša Drobnjak
Povsem v ozadju je na sliki Danko Delibašić. Mirzin sin se je preizkusil tudi v Sloveniji. Foto: RTV SLO

Dodaj v

Mirza Delibašić - svojevrsten in neponovljiv genij

"Kinđe" pred desetimi leti umrl po dolgotrajni bolezni
8. december 2011 ob 11:38
Sarajevo - MMC RTV SLO

Deset let mineva od smrti jugoslovanskega košarkarskega romantika, velikega posebneža in pravega umetnika. 8. decembra 2001 je preminul legendarni virtuoz kraljice iger Mirza Delibašić.

Popularni "Kinđe" je pustil neizbrisen pečat tako v jugoslovanski kot tudi evropski košarki. Pred štirimi leti je spomin nanj počastil FIBA, ki ga je uvrstila v hišo slavnih, njegovo ime je našlo mesto tudi med 50, ki so pustili največji pečat v Evroligi, izbran je bil za najboljšega športnika Bosne in Hercegovine v 20. stoletju, po njem je poimenovana sarajevska dvorana …

Brez Mirze še Sarajevo ni isto
"Nimam nikakršne namere priti v Sarajevo. Upam, da me ljudje ne bodo narobe razumeli. Mirza je bil moj najboljši prijatelj. Bil je neponovljiv, vrhunski človek in košarkar. Brez Mirze Sarajevo zame ni več isto mesto,"
je o pokojnem prijatelju nekoč dejal Zoran Slavnić. Karizmatični "Moka" je spregovoril o Delibašićevi popularnosti: "Malo časa je bil v Realu, a ga v Madridu niso nikoli pozabili. Za njih je on najboljši. Poseben pečat je pustil tudi v Bosni, v reprezentanci pa na žalost tudi ni imel možnosti. Na isti poziciji je igral še en biser – Dragan Kićanović."

Kjerkoli je bil, je obnorel ljudi. Je sinonim za košarko v Bosni in Hercegovini, bil pa je tudi eden najbolj popularnih košarkarjev in športnikov v Jugoslaviji na sploh. Po tekmi med Bosno in Partizanom, ko se je umaknil pretepu, do katerega je pripeljala sumljiva sodniška odločitev, in dogajanje spremljal s strani, je dejal, da so sodniki del košarke in tudi oni so zmotljivi. Po tej izjavi so zapisali, da je s tem osvojil polovico Jugoslavije, prvo polovico pa je imel že pred tem.

Stoječe ovacije na vročem gostovanju v Jazinah
"Kakšen človek je bil Mirza, govori anekdota s konca 70. let. Z Bosno smo gostovali v zadrskih Jazinah. Tedaj je dvorana veljala za eno najbolj neugodnih in neprijaznih gostovanj. Med predstavljanjem ekipe so domači navijači z bučnim aplavzom in stoječimi ovacijami pozdravili Delibašića. Vsak njegov koš je bil prav tako pospremljen z aplavzom. Mislim, da se to nikomur drugemu ni zgodilo v Jazinah," so njegovo popularnost le še potrdile beseden njegovega velikega prijatelja in trenerja Bogdana Tanjevića.

Vse je navdušil s svojo prefinjeno igro. Delibašić je bil odličen strelec, obvladal je žogo, imel fenomenalen pregled nad igro, izjemen pa je bil predvsem njegov "rolling". Z njim je preigral praktično vsakega obrambnega igralca. Legendarni komentator Dan Peterson je nekoč med prenosom rekel: "Delibašić – bili so verjetno boljši košarkarji, a elegantnejši zagotovo ne."

Namesto v Beograd, raje v Sarajevo
Rodil se je 9. januarja 1954 v Tuzli, kjer je tudi pričel športno pot. Najprej ga je mama vpisala na balet in prav temu mnogi pripisujejo zasluge za njegovo elegantnost na igrišču. Nato se je pričel ukvarjati s tenisom, ki ga je kljub velikemu talentu opustil. S 14 leti se je, potem ko je postal celo pionirski teniški prvak, prepustil glavni ljubezni - košarki. Štiri leta je preživel v matični Slobodi.

Leta 1972 je Partizan, ki je takrat snoval šampionsko zasedbo, na preizkušnjo poklical dva najbolj perspektivna košarkarja v Bosni in Hercegovini. Iz Tuzle so povabili Delibašića, iz Mostarja pa Dražena Dalipagića. Slednji je ostal v Beogradu in skupaj z Draganom Kićanovićem tvoril udarni dvojec "parnega valjaka", Kinđe pa je raje odšel v Sarajevo in se pridružil Bosni.

Sarajevčane popeljal na vrh Evrope
Bosna je bila sila povprečen klub, ki se je šele po prihodu Delibašića uspel prebiti med elito. Ekipa študentskega kluba se je zgradila okoli Mirze, vodil pa jo je legendarni Tanjević. Z "Bošo" sta se odlično ujela in leta 1978 je moštvo prvič v klubski zgodovini osvojilo državni naslov. Uspeh je dopolnilo z uvrstitvijo v finale Koraćevega pokala.

Ekipa je rasla skupaj z Mirzo in naslednjo sezono si je Bosna celo pokorila košarkarsko Evropo. V Grenoblu je premagala italijanski Varese, ki je tedaj nastopal pod sponzorskim imenom Emerson. Blestel je Žarko Varajić, ki je dosegel kar 45 točk, vodja ekipe Delibašić pa jih je dodal 30. Bosna je bila prva jugoslovanska ekipa, ki je postala evropski prvak. Sledili so ji nato Cibona, Split in Partizan.

Olimpijski, svetovni in evropski prvak
Po olimpijskih igrah leta 1980 se je "sarajevski princ" preselil v Madrid k Realu. Bil je prvi neameriški in nešpanski košarkar, ki ga je kupil madridski velikan. Tudi v španski prestolnici je postal izjemno priljubljen, prav tako pa je ostal v srcih jugoslovanskih ljubiteljev košarke. Ko je kraljevi klub gostoval v Zagrebu in premagal Cibono, sta bila Dalipagić in Delibašić, ki sta skupaj igrala za Real, najboljša igralca na tekmi ter si prislužila stoječe ovacije Doma sportova. Po dveh sezonah je odšel še v Italijo, kjer je za Caserto zaigral znova pod Tanjevićevo taktirko.

Tudi v izbrani vrsti je pustil neizbrisen pečat. Kinđe je bil nepogrešljivi član zlate generacije, ki je osvojila praktično vse. V Moskvi leta 1980 je v dresu "plavih" osvojil zlato olimpijsko odličje, štiri leta prej pa v Montrealu srebrno. Leta 1978 je na svetovnem prvenstvu v Manili postal prvak, štiri leta kasneje pa se je iz Kolumbije vrnil z bronom. Dvakrat je postal tudi evropski prvak, po enkrat pa je na prvenstvih stare celine osvojil srebro in bron.

Najbolj talentiran v zlati jugoslovanski generaciji
Košarko je oboževal, a v njegovem življenju je bila poleg športa tudi druga plat. Veliko je ponočeval, skozi vso življenje je bil strasten kadilec, nepogrešljiva sta bili skodelica kave in cigareta v lokalu, veliko pa je tudi pil. Nekateri so sicer mnenja, da zaradi tega ni še bolj izkoristil svoje nadarjenosti, saj je veljal celo za najbolj talentiranega igralca zlate jugoslovanske košarkarske generacije.

Če se ni na igrišču, pa se je način življenja kmalu poznal pri zdravju. Po možganski kapi je bil leta 1983 primoran končati športno pot. Zdravstvene težave so se začele že med svetovnim prvenstvom na Filipinih in so ga spremljale skozi vso življenje. Star komaj 29 let je zaradi bolezni zaključil kariero, 18 let kasneje pa se je končala tudi njegova življenjska pot. Po koncu kariere je živel v Sarajevu, kjer je bival tudi v vojnem obdobju med leti 1992 in 1996. V bosenski prestolnici je po dolgotrajni bolezni tudi umrl.

Tilen Jamnik
Prijavi napako
Komentarji
Bregas
# 08.12.2011 ob 11:59
Velika legenda. Spomnim se finalne tekme, ko je Bosna postala evropski prvak. Takrat so pa ljudje znali zadeti koš....
kopibrejk
# 08.12.2011 ob 12:42
Ravno kak teden dni nazaj mi je pod roke prišel album YU klubske košarke iz sredine 70-ih. Torej iz časov, ko je Dragan Kičanović (na kartonski sličici brez famoznih brkov!) igral še za Borac iz Čačka, Partizanov oficir Josip Farčić izvajal 'jajček' na prostih metih, že malce starejši Josip Đerđa haral pri Zadru, Nikola Plečaš pa pri takratnem edinem zagrebškem klubu Lokomotiva, Damir Šolman s tremi brati Tvrdić utiral pot bodočemu šampijonu z Jugoplastiko ... Bilo je nekaj klubov, za katere nisem slišal vsaj 25 let (Metalac Valjevo, Proleter Zrenjanin), pa tudi nekaj imen, ki so preko potomcev 'živa' še danes (Marcelić iz Zadra, Rakočević iz Zvezde) ali pa postala trenerske legende, kot na primer Pešić, soigralec Đogića, Benačka, Radovanovića, Varajića ... in seveda Delibašića. Slednji so bili takrat nosilci igre Bosne, kluba, ki mi je bil še posebej blizu zaradi za takratne (jugoslovanske) razmere naravnost neverjetnega unikuma - za razliko od delavsko-vojaške strukture igralskega in strokovnega kadra je bilo to moštvo skoraj v celoti sestavljeno iz študentov. In vsa čast Tanjeviću, da je s to 'lepršavostjo' osvojil Evropo, kot tudi avtorjem tovrstnih zapisov za petminutni izlet v čisto druge čase.
daysleeper2
# 08.12.2011 ob 13:01
Javno pozivam nekoga, ki je v stiku s Sergiom Tavčarjem in se giblje v založniških krogih, naj se tale knjiga v it.jeziku prevede v slovenščino. Ker je tematika knjige vezana tudi na druge druge države bivše Juge, bi blo knjigo smotrno ($) prevesti še na preostale jezike.
Imam občutek, da bi bila knjiga velik prodajnih hit...dejte ljudje, ki imate prave niti v rokah stopite v stik s Sergiom...
Knjiga govori ozlatih /romantičnih časih košarke v v biši Jugi skozi oči najboljšega košarkarskega novinarja v Sloveniji in širše...
Ovitek:
Fleaa
# 08.12.2011 ob 12:16
jap, bili so to drugi časi tako v športu, kulturi, gospodarstvu, vedenju in mišljenju ljudi, predvsem pa so bile vrednote drugačne!!!Car je bil!
Adijo-Svet
# 08.12.2011 ob 12:24
Jao Mirza, ko bi ti vedel, kaj vse se danes dogaja v košarki, bi se na glas razjokal!
daysleeper2
# 08.12.2011 ob 12:02
Na prostorih bivše Juge se je vedno igrala najboljša in najlepša košarka.
juventina10
# 08.12.2011 ob 12:56
ponosna sem na to, da sem imela čast navijati za to slavno peterko(slavnič, kičanovič,mirza,dalipagič in krešo) jih gledati, v živo jih takrat ni bilo mogoče videt. vedno me je presenetila mirzina neverjetna mirnost pri igri, vsi skupaj pa uigran team in mislim, da so si američani takrat izmislili košarko( malo za hec), da so lahko parirali jugoslaviji-velika peterka takih danes ne delajo več.
dukeslander
# 08.12.2011 ob 13:51
Na sliki 5 je, zdi se mi, Ratko Tvrdić z Evropskega prvenstva 70-ih ko je Juga bila triktatni zaporedni prvak - v Španiji, Beogradu in Belgiji
daysleeper2
# 08.12.2011 ob 12:05
accko
# 08.12.2011 ob 14:23
Mirza legenda , tud kot trener in igralec za vse bosance :) , žalostno je da KK Bosna dons nemore prit niti v NLB kaj šele v kakšno evropsko tekmovanje .
Grugar
# 08.12.2011 ob 16:41
ja.. to so bili časi-čosić, kićanović, delibašić

lep spomin
mamutar
# 08.12.2011 ob 23:52
Bila su to neka stara vremena, ko je bil basket eleganten, NBA still does not understand ...
tec
# 08.12.2011 ob 21:55
Legendarni komentator Dan Peterson je nekoč med prenosom rekel: "Delibašić – bili so verjetno boljši košarkarji, a elegantnejši zagotovo."
Ze cel dan je objavljen clanek, pa se noben ni popravu. Namig: manjka 'ne'.
Kobra91
# 08.12.2011 ob 19:38
Ja, Mirza je bil velik človek in športnik. V stari yugi se je igrala verjetno najboljša košarka na svetu. Stara yuga je premogla ogromno biserov košarke, ki so to dejansko bili po duši in srcu. Ti košarkaši so uživali v igri in košarko igrali z glavo. Danes se pa igra vse nekam na silo in preveč nonšalantno. Če se samo spomnim derbijev BOSNA-PARTIZAN, BOSNA -ZADAR, ŠIBENKA-BOSNA, mi se koža naježi.
Mirza bil se VELIK in tak boš ostal meni osebno v spominu.
Boby21
# 08.12.2011 ob 16:31
Ni res, samostalniki moškega spola, ki se končujejo na črko a, se lahko sklanjajo na oba načina, je prav tako Mirza-Mirzin kot tudi Mirza-Mirzov.
munja12
# 13.12.2011 ob 21:42
Na sliki 5 je Rato Tvrdić ko prejema pokal za zmago na EP v Beogradu 1975.
KLIPAN
# 09.12.2011 ob 00:11
Kdaj nam je bilo lepše, v Jugi ali sedaj?
Nikoli ne bo več tako lepo. Nikoli.
gorenc007
# 08.12.2011 ob 21:23
Zelo lepo je bilo igrat proti njemu in z njim, nadstandarni igralec.....
objektivc
# 08.12.2011 ob 16:02
se spomnim, ko ga je mirza na alley oop zabil ali pa windmill jam. :)
sejnik
# 08.12.2011 ob 16:20
@Tilen Jamnik + juventina10
Mirza > Mirzov, ker je bil moški in ker smo v slovenščini. Če bi bil ženska ali če bi pisali srbsko/hrvaško, bi pa res bil Mirzin, Franjin itd.
Kazalo