Jaka Klobučar s predsednikom KZS-ja Romanom Volčičem, ki mu je izročil nagrado za MVP-ja. Foto: Aleš Fevžer
Jaka Klobučar s predsednikom KZS-ja Romanom Volčičem, ki mu je izročil nagrado za MVP-ja. Foto: Aleš Fevžer
Jaka Klobučar, Edo Murić
Kapetanski trak je med sezono prevzel od Eda Murića. Foto: Aleš Fevžer
Jaka Klobučar
Klobučar je zagotovo resen kandidat za nastop v Španiji. V reprezentanci bi še povečal število levorokih košarkarjev. Foto: Aleš Fevžer
Klobučar in Džikić po novem naslovu Krke

gro ob koncu tekme pa si je prislužil naziv MVP-ja.

V domači dvorani Leona Štuklja je popeljal matično Krko do petega zaporednega naslova in sedmega skupno, za nameček pa je bil izbran še za najkoristnejšega posameznika finalne serije proti klubu, kjer se mu ni uspelo dokončno uveljaviti. Za 26-letnim Klobučarjem je izvrstna sezona. Krka je prvič osvojila dvojno krono, saj je bila najboljša tudi v pokalu, Jaka je bil ključni mož uspehov, za nameček pa je med sezono postal še kapetan moštva.

Ključna večja rotacija Krke
"Glavna stvar je, da je bilo v naši rotaciji 11 ali pa celo vseh 12 igralcev. V petih tekmah se ta rotacija zelo pozna. Z več igralci smo bili v zadnjih minutah lahko bolj sveži, kar se je tudi izkazalo za odločilno. Na vseh teh petih tekmah je pri nas en igralec izstopal. Vseh 12 igralcev je lahko stopilo na parket. Ta rotacija je bila velika in v tej peti tekmi je tudi to prineslo prednost," je finale opisal MVP.

Klobučar je izjemno igral na prvi tekmi, ko je praktično sam poskrbel, da je Krka ubranila prednost domačega terena in povedla v zmagah z 1:0. Srečanje je bilo odločeno šele po podaljšku, kapetan Krke pa je bil prvi strelec s 26 točkami in statističnim indeksom kar 37. Na naslednjih treh tekmah so bili zmaji bolj skoncentrirani nanj v napadu, ni bil tako razigran, a je vseeno dobro vodil novomeške napade, veliko dela pa je opravil predvsem v obrambi, kjer je pokrival najnevarnejše ljubljanske strelce. Bil je praktično najbolj zaslužen, da se ostrostrelcu Sasuju Salinu v seriji ni uspelo razigrati.

Klobučar jeziček na tehtnici prevesil na stran Krke
Toda najboljše in glavno je prihranil, ko je bilo to najpomembneje. V zadnji četrtini odločilne tekme so bili gostitelji v Štuklju že v izgubljenem položaju, ko je Olimpija tri minute do konca vodila za osem, a tedaj je na parket stopil Klobučar. V zadnji četrtini je na klop poslal prva organizatorja igre Luko Rupnika in Jakova Vladovića, ki sta si nabrala osebne napake. Nato je v nekaj napak z agresivnim pokrivanjem po celem igrišču prisilil njuno menjavo Paola Marinellija, izsilil še nekaj osebnih napak in s črte prostih metov ohranil mirno kri ter zapečatil ljubljansko usodo za novo slavje Krke.

Dosegel je kar 12 od 14 točk Krke v zadnji četrtini – svoje je dodal Sani Bečirović, ki je bil z 18 točkami prvi strelec zadnje tekme, sicer pa je bil MVP pokalnega tekmovanja v Mariboru – in bil zasluženo zbran za najkoristnejšega igralca: "Ko je Olimpija enkrat bila v bonusu, sem vzel žogo in napadal z možnostjo, da izsilim osebne napake in zadenem proste mete. Pokazali smo, da lahko tudi iz minusa pridemo do zmage, kar je dokaz, da smo borbeni in smo zasluženo zmagali."

Odločilen presing ob koncu tekme
"V finalu smo res pokazali čisto vse stvari in vse obraze. Tudi ta obraz zadnji pet minut, ko smo bili prvič v finalu ob koncu v izgubljenem položaju. Verjamem, da je marsikdo podvomil. Pokazali smo borbenost do zadnje sekunde. S tem presingom smo ukradli nekaj pomembnih žog in zadeli proste mete, ki so, mislim, da odločili. Utrujenosti nisem čutil, a sva s Sanijem poskušala pozabiti na vse, se sprostiti in zadeti te proste mete, kar nama je tudi uspelo,"
je o zadnjih minutah še povedal Klobučar in dodal: "Naredili smo pravi spektakel v tem finalu, kar se tiče izenačenosti. Pet tekem in zadnja tekma se je odločala popolnoma ob koncu. To je še en dokaz, da so bile ekipe zelo izenačene. Predvsem na teh tekmah proti Olimpiji je bilo ogromno nihanj."

Klobučar, ki je tretjič postal državni prvak, saj je enkrat slavil tudi z Unionom Olimpijo, je letos zares izjemno zaslužen za Krkine uspehe, saj je po poškodbi Malcolma Armsteada povsem zamenjal igralni položaj in postal prvi organizator igre državnih prvakov. In to zelo uspešno. Bil je skupaj z Edom Murićem, ki ga je zamenjal v vlogi kapetana, in s Sanijem Bečirovićem prvi nosilec Krkine ekipe, ki je v finalu veljala glede na predstave v sezoni in kakovost ekipe na papirju za velikega favorita, a do naslova je prišla kar s precej težavami: "Mogoče je marsikdo mislil, da bo glede na vso sezono ta finale lažje. Vedeli smo, v kaj se podajamo. Zavedali smo, da lahko popolnoma realno pride tudi do pete tekme. Olimpija se ni predajala. Tako je bilo tudi tokrat. Do zadnje minute je imela lepe možnosti, da bi osvojila naslov, a vseeno mislim, da smo zasluženo zmagali."

Zagotovo zanimiv tudi za reprezentanco
Klobučar je letos igral brez dvoma najboljšo košarko v karieri. Nekoč je veliko obetal, celo največ v svoji generaciji, a pot, ki ga je že zgodaj iz Novega mesta vodila k Slovanu, kjer se je srečal s člansko košarko, pozneje k Olimpiji in prek Partizana znova v zmajevo gnezdo, ni šla v želeno smer. Pred dvema letoma je sezono celo odigral v drugi italijanski ligi, kjer pa je po veliki minutaži pridobil samozavest, s katero je tudi na parketu dokazal nesporno košarkarsko znanje.

Nekoč je veljal za velik up slovenske košarke in tako ga je Aleš Pipan, ki letos z Olimpijo ni našel prave rešitve za Jako, bil pa je njegov trener pri Slovanu, uvrstil v reprezentanco za evropsko prvenstvo leta 2007 v Španiji, Jure Zdovc ga je dve leti pozneje po poškodbi Bena Udriha popeljal na Eurobasket na Poljsko, leto za tem pa je pod taktirko Memija Bečirovića potoval tudi na svetovno prvenstvo v Turčijo. Glede na letošnje igre – marsikatera tekma je bila odigrana na reprezentančni ravni – pa je zagotovo njegovo ime romalo znova v beležko Zdovca, s katerim sta poleg izbrane vrste sodelovala tudi pri Olimpiji.

Klobučar in Džikić po novem naslovu Krke