Najvišja povprečna starost igralcev v slovenskih ekipah v zadnjih osmih sezonah je bila v sezoni 2007/08, ko je znašala 29,2 let. Letos znaša 23,9 let. Za primerjavo: na Hrvaškem je 22,6 let, v Srbiji 22,7 let, v Bosni in Hercegovini 23,4 let, v Avstriji 23,9 let, Madžarska 24,2 let in Makedoniji 25,7 let. Foto: MMC RTV SLO
Najvišja povprečna starost igralcev v slovenskih ekipah v zadnjih osmih sezonah je bila v sezoni 2007/08, ko je znašala 29,2 let. Letos znaša 23,9 let. Za primerjavo: na Hrvaškem je 22,6 let, v Srbiji 22,7 let, v Bosni in Hercegovini 23,4 let, v Avstriji 23,9 let, Madžarska 24,2 let in Makedoniji 25,7 let. Foto: MMC RTV SLO
Roman Horvat
Roman Horvat je prepričan, da bi lahko z nekoliko boljšo fizično pripravljenostjo še vedno lahko igral v slovenski ligi. Foto: MMC RTV SLO

V Sloveniji se v danes v slovenski ligi poti osem košarkarjev, starih vsaj 35 let, torej košarkarjev, ki so bili rojeni v sedemdesetih letih prejšnjih. Tistih, ki so bili rojeni do leta 1981 pa je 16. Velika večina teh košarkarjev je tudi nosilcev igre v svojih klubih.

V tokratni oddaji Športni izziv se je novinar TV Slovenija Miha Mišič s sogovorniki pogovarjal o težavah in prihodnosti slovenske klubske košarke. Gostil je Aleša Antauerja, predsednika združenja klubov Lige Telemach, Gašperja Potočnika, vodjo mladinskega pogona pri Unionu Olimpiji in Rada Trifunovića, vodjo strokovnega sveta pri KZS-ju.

Mladi ne uspejo izriniti starejših
Prva košarkarska liga postaja starejša, starejši slovenski igralci se pridejo v Slovenijo tako rekoč posloviti od parketov. "Na prvi pogled je to res," je dejal Antauer in dodal: "Vendar, ko podrobno prebereš prijavne liste oziroma, ko zbereš rojstne podatke, je statistika drugačna. Starejši igralci sigurno nosijo neko kakovost, to so vsi bivši reprezentanti. Bolj je moteče oziroma skrb vzbujajoče to, da naši mladi igralci starejših ne uspejo izriniti iz ekip. Starejši igralci so še vedno tako dobri, da lahko igrajo slovensko ligo." Na vprašanje, ali so klubi v Sloveniji potrpežljivi in ali ponudijo dovolj priložnosti za razvoj mlajših generacij, je še odgovoril: "V prvi ligi je to stvar, kjer gre klubom za preživetje. V nekaterih klubih res niso potrpežljivi ali ne delajo na dolgi rok, kar pomeni graditi iz lastnih vrst. Nekateri klubi delajo iz sezone v sezono, sestavljajo ekipo, menjajo trenerje. Te stvari se poklopijo takrat, kadar uprava, trener in vodstvo kluba gledajo v isto smer."

Ni starejših-mlajših, so dobri-slabi
Potočnik je poudaril pomembnost izkušenj starejših igralcev za mlajše generacije, poudaril je, da ni isto, ali mlademu košarkarju svetuje trener ali starejši soigralec. "Zame igrajo ne mladi in stari, ampak dovolj kvalitetni igralci, ki to dokazujejo iz dneva v dan na treningih in na tekmah," je dejal. Trifunović se je strinjal. "Starejši imajo na tekmah vodilne vloge. Sigurno je želja, da bi te vloge prevzeli mlajši, a da bodo do tega prišli, morajo narediti nekaj tudi sami," je dejal. Podobnega mnenja je tudi košarkar KK Šenčur, veteran Roman Horvat, ki je v devetdesetih letih briljiral s takratno Smelt Olimpijo in bil glavni junak finala v Lozani. "Če gledam po sebi, sem v 43. letu, bi z boljšo fizično pripravljenostjo še vedno lahko igral v tej slovenski ligi. Vsi pravijo, starejši-mlajši. Jaz pravim, da obstajajo dobri-slabi."

To je le nekaj iztočnic za debato, ki se je razvila v oddaji. V celoti si jo lahko ogledate spodaj.

Športni izziv o težavah slovenske klubske košarke
Športni izziv o težavah slovenske klubske košarke