Športno-rekreativni center Tašmajdan je sprejel odločitev. Maljkovićevo idejo so podprli tudi preostali trenerski velikani s področja nekdanje skupne države, ki so se prav vsi učili od velikih mojstrov profesorja Aleksandra Nikolića in Ranka Žeravice. Po Žeravici, ki je umrl lani oktobra, so že predtem poimenovali nekdanje Partizanovo domovanje Halo Sportova.

Nikolić, ki so ga poimenovali tudi oče jugoslovanske košarke, je po končani kratki igralski karieri pustil neizbrisen pečat kot trener. Skupaj z Borislavom Stankovićem, Nebojšo Popovićem in Radomirjem Šaperjem sodi med štiri stebre, ki so bili temelji velikih uspehov jugoslovanske košarke. Pod Nikolićevo taktirko je Jugoslavija leta 1978 postala svetovni prvak, osem let predtem jo je do enakega uspeha popeljal Žeravica, učenec in nekdanji Nikolićev pomočnik. Žeravica je bil selektor tudi leta 1980, ko so plavi postali olimpijski prvaki.

"Jaz sem eden izmed podpornikov te ideje, a glavni je fantastični Božidar Maljković, ki se je 15 let boril za to. Vsi smo na neki način otroci teh dveh velikanov in se zdaj počutimo kot majhne sirote, ko sta oba odšla. Zelo smo zadovoljni, da dve dvorani nosita njuni imeni. To je najmanj, kar lahko naredimo zanju, glede na to, kaj sta onadva naredila za nas, za naše košarkarje in tudi za ta prostor, ki si je na političnem in mednarodnem zemljevidu izboril takšno mesto tudi zaradi dobrih rezultatov v košarki," je dejal še en legendarni trener in njun učenec Bogdan Tanjević.

Domovanje Crvene zvezde in Partizana, ki zdaj nosi torej novo ime, je bilo odprto leta 1973, prenovljeno pa pred petimi leti. Zdaj so napovedali, da bodo dvorano povišali, po novem bo namesto 8.150 gledalcev sprejela 10.000.