Na pripravljalnih tekmah je Klemen Prepelič do zdaj najboljšo predstavo pokazal prav na zadnji proti Turčiji, ko je dosegel 19 točk. Foto: BoBo
Na pripravljalnih tekmah je Klemen Prepelič do zdaj najboljšo predstavo pokazal prav na zadnji proti Turčiji, ko je dosegel 19 točk. Foto: BoBo
Klemen Prepelič
V minuli sezoni je bil sedmi strelec francoskega prvenstva in najboljši Limogesa. V povprečju je dosegal 15,8 točke, ob tem pa je v statistiko vpisoval še po 2,7 skoka in 3,7 podaje. Foto: BoBo

Erazem z nami v Limogesu žal ni naredil niti enega treninga. Ozadja zgodbe sploh ne poznam. Bil sem samo z njim na kavi. Žal mi je, da ga ni bilo. Toda to je posel in na te stvari nimam vpliva. Lahko vplivam le na svojo pripravo. S tem se niti ne obremenjujem. Bil je v klubu na zdravniškem pregledu. Najprej so mu rekli, da je test opravili, a potem so mu javili čez tri ure, da ga ni. Ne vem, verjetno neke igrice.

O Erazmu Lorbku, ki je med sezono prišel v Limoges.
Klemen Prepelič
V novi sezoni bo igral za Levallois, pred tem pa je bil še član Limogesa, Oldenburga, Banvita, Olimpije, Heliosa in Maribora. Foto: BoBo
Klemen Prepelič
Za reprezentanco je debitiral pod taktirko Jureta Zdovca na svetovnem prvenstvu pred tremi leti, pred dvema letoma pa je bil na evropskem prvenstvu za Zoranom Dragićem in Jako Blažičem z 9,8 točke na tekmo tretji slovenski strelec. Foto: BoBo

Bistričan, ki bo letos dopolnil 25 let, se pripravlja na tretje veliko tekmovanje v slovenskem dresu, ki se začenja že čez dober teden, ko bo nasproti vrsti Igorja Kokoškova stala Poljska. Kot pravi 191 centimetrov visoki branilec, ki je pred začetkom reprezentančne akcije tudi zamenjal klub in se preselil v francosko prestolnico, v igranju za domovino neizmerno uživa, obenem pa ima v reprezentanci tudi konkretno vlogo in je večino pripravljalnih tekem začel v prvi peterki.

V intervjuju je komentiral pretekli turnir v Tel Avivu in se ozrl proti prihajajočima zadnjima pripravljalnima tekmama, ko se bo Slovenija dvakrat pomerila s Hrvaško. Glede samega rezultata je poudaril, da je krog favoritov vse širši, a dodal, da igralci verjamejo, da so sposobni v Helsinkih oziroma kasneje v Carigradu narediti odmevno stvar.


Za vami je turnir v Izraelu, na katerem ne morete biti zadovoljni z rezultatom. V Sloveniji veliko nismo videli, torej, kako je bilo v Tel Avivu?
Res je, rezultat ni tak, kot smo pričakovali, a igra ni bila slaba. Predvsem v napadu je bilo zelo dobro. Vidi se, da se tudi forma vseh reprezentantov dviguje. V obrambi je nekaj določenih stvari šetreba popraviti, a to so vse reprezentance, ki sodijo v širši krog favoritov. Turki verjetno v ožjega, saj so gostitelji, tudi Izraelci bodo zagotovo šli v izločilne boje. Mislim, da nas tista tekma s Hrvaško in ti dve, z izjemo prvega polčasa z Izraelom, navdajajo z neko pozitivnostjo. Tudi z najboljšimi ekipami na prvenstvu zagotovo ne bomo zmagovali z desetimi ali dvajsetimi točkami razlike. V končnicah moramo seveda odreagirati bolje, a v teh desetih dneh je še čas za popravke in - bomo videli. Že v četrtek bo tekma dala kar nekaj odgovorov.

Lahko torej rečete, da se ekipa dviga in forma raste?
Zagotovo. Tak je tudi načrt. Vsako leto smo imeli na pripravljalnih tekmah razmerje zmag in porazov 9/0, 10/1 ali 11/2. Vse smo zmagovali. Konec koncev smo takrat tudi imeli praktično dobljeno tekmo proti Srbiji v Banjaluki, pa Srbija že dolgo časa ni izgubila prijateljske tekme. Tudi letos ne vem, če je katero, pa ima zelo okrnjeno zasedbo. Forma se tempira dobro. Dragić je iz tekme v tekmo boljši, Dončić je edini konstanten, Randolph se še lovi, odigral je eno tekmo dobro, Murić bo zagotovo dal še svoje, Blažič se počasi dviguje, jaz sem tu, Vidmar, Dimec, vsi tisti, ki imajo veliko večino bremena, kažejo kar solidne predstave.

Pravite, da je napad že dober, da pa so glavne pomanjkljivosti v obrambi, kar je bilo tudi opaziti na preostalih pripravljalnih tekmah. Pri obrambi sta zelo pomembni energija in motivacija, na kar vpliva tudi čar takega tekmovanja, kot je EuroBasket. Se strinjate?
Seveda. Ampak če pogledamo, s kom smo mi dobivali ogromno točk: recimo, Rusija nam je dala 58 točk, Madžarska slabih 70. Vse ostale ekipe so četrtfinalisti zadnjega evropskega prvenstva, Čehi, Turki, Hrvati, tudi Izrael je dobra reprezentanca, konec koncev igra doma. To so vse ekipe z ogromno talenta in z zelo dobrimi trenerji. Ustaviti take ekipe ni lahko, daleč od tega, tako kot tudi ni lahko ustaviti nas. Vsako tekmo smo dali 80 ali več točk. Kot ste rekli, želja bo še večja, motiviranost na vrhuncu in rekel bom, da se ne bojim za prihajajoče prvenstvo.

Čeprav še niste dopolnili 25 let, ste po reprezentančnem stažu že med izkušenejšo polovico, saj vas čaka tretje veliko tekmovanje. Ekipa je precej spremenjena, tudi glede na lanske kvalifikacije, saj sta tu vendarle nova nosilca igre Luka Dončić in Anthony Randolph. Kako vi vidite zdajšnjo slovensko reprezentanco?
Tu sem že šesto leto, tretje pa na velikih tekmovanjih. Manjkajo Omić, Klobučar in Zoran Dragić. To so trije igralci, ki so imeli veliko vlogo. Jaka je bil v Zagrebu celo prvi "play". Ekipa je zelo spremenjena. Omenjena sta dva igralca Real Madrida, ki vsi vemo, kam sodi. Nekatere stvari so bile postavljene lani, a so se zaradi tega nekatere morale spremeniti, nekatere odvzeti. Zagotovo se moramo v tem pogledu še dodatno uigrati. Vem, da dva meseca nista ogromno, vem pa, da sta dovolj, da se veliko stvari doreče. Dejstvo pa je, da za zdaj napad ni problem, ampak je obramba. Verjamem, da bo tudi obramba tista, ki bo na prvenstvu prava.

Pred vami sta nova dvoboja s Hrvaško, s katero ste že odigrali napeto tekmo v Opatiji. Hrvati so dokazali, da so kljub odpovedim izredno močni. Bo to že pravi kazalnik, kam Slovenija sodi?
Zagotovo in tudi motivacija bo na vrhuncu. Proti Hrvatom je najlaže igrati. Ekipa je zagotovo favorizirana proti nam, a mislim, da smo po kakovosti tu-tu. V Opatiji bi z nekaj več zbranosti in sreče lahko zlahka zmagali. To je en dober test in tudi zadnji. Čakata nas dve tekmi, ena odprta, druga zaprta. Kot sem slišal, bo tudi dvorana polna. Motivacije ne bo manjkalo. Obe ekipi bosta šli "na polno". To bo tisti pravi test, da vidimo, kam sodimo.

Še dober teden je do začetka prvenstva. Vam misli zdaj že uhajajo k prvim nasprotnikom? Verjetno kljub odpovedim razmerje moči ostaja dokaj nespremenjeno, tudi v slovenski skupini glavna favorita na papirju ostajata ista.
Ja, zadnje dnevne odpovedi so me precej presenetile. Na srečo imamo mi letos skoraj popolno ekipo, žal z izjemo Zorana in Klobučarja. Tudi Omić bo manjkal. Tu so tisti, ki so. Krog favoritov je daljši, ekipe so se izpopolnjevale z Američani, kot smo se tudi mi. Vsak ima svoje računice. Zagotovo že pogledujemo proti nasprotnikom. Spremljamo Poljake in Fince. Tudi že Grke. Seveda pogledamo, a treba je iti z dneva v dan. Najprej moramo po poškodbi vrniti Čančarja, da pride v tisto staro formo, ki jo je kazal pred poškodbo. Bil je v zelo dobri formi in ogromno pomagal ekipi. Ta dva dneva bomo še dorekli zadnje malenkosti. Imamo še nekaj treningov in dve tekmi s Hrvaško. Na zaprti bo zagotovo trener še preizkušal neke druge kombinacije, da ne pokažemo pred prvenstvom vsega. V ponedeljek pa bomo že pogledovali proti Poljski.

Kot ste rekli, imate za sabo dva nastopa na velikih tekmovanjih. Kaj ste se naučili predvsem od zadnjega EuroBasketa pred dvema letoma? Tisti poraz proti Latviji je bil kar grenak.
Seveda je bil grenak. Toda konec koncev je Latvija izvrstna ekipa. Letos sodi kar v ožji krog favoritov. Prvo peterko ima verjetno celo najboljšo na prvenstvu za Španijo in Srbijo. Preprosto, kot sem že povedal, krog favoritov je širši in vsak lahko premaga vsakogar. Seveda so tu na papirju nekateri avtsajderji, ampak tudi Makedonija je bila na primer pred šestimi leti, pa je prišla do četrtega mesta. Mi že dolgo napadamo to medaljo, ki visi v zraku. Jaz te medalje nikoli nisem napovedoval in je nikoli ne bom. Vem samo, da bomo dali od sebe maksimum. Globoko v sebi vemo, da smo sposobni velike stvari.

Že lani v kvalifikacijah ste veliko igrali. Ste zadovoljni z vlogo, ki jo imate v sistemu Igorja Kokoškova?
Kdo ne bi bil zadovoljen s tako vlogo. Obžalujem samo to, da forma ni tista standardna. V minuli sezoni sem na 29 od 33 tekem dosegel dvomestno število točk. Štirikrat sem jih dal po devet. Manj jih sploh nisem prispeval. Iskreno povedano imam verjetno za sabo najboljšo sezono v karieri, verjetno tudi boljšo med reprezentanti. Samozavest je zagotovo znova na najvišji ravni in Prle je tisti stari. Tu sem šesto leto in vedno sem bil na razpolago. S srcem igram za domovino. Tu sem zastonj. Zagotovo je lepše biti tu. Že deset dni bi moral biti v Parizu in trenirati s popolnimi tujci. Znova se moraš zbliževati z ljudmi. Tu pa smo fantje, ki smo skupaj že vrsto let. Tudi mladi, ki so se priključili, Dončić, Čančar, Šiško in Kosi, so vsi fantje na mestu. To je skupina ljudi, s katero je vrhunsko delati. Vzdušje je odlično. Na proste dneve prav komaj čakam, da pridemo znova skupaj. Košarka je tisto, kar mi radi delamo. Verjamem, da se nam bo vse skupaj enkrat poplačalo.

Omenili ste uspešno sezono, ki jo imate za sabo v dresu Limogesa. V Franciji ste se dobro znašli. Je tudi prestop v Levallois korak naprej?
Slovenski poznavalci košarke verjetno Levalloisa ne poznajo tako dobro. Pariz je zadnja francoska ekipa poleg Strasbourga in Limogesa, ki sta dobila "wild card", ki je igrala Evroligo. To je klub, ki je imel v preteklosti ogromen proračun. Sicer so se zdaj odcepili od Pariza in je proračun nižji, a je vseeno tu Evropski pokal, ki vemo, da je v tem trenutku zelo močan. Tudi skupina je vrhunska z Darüšafako, Unicsom, Cedevito, Torinom in Blažičevo Andorro. To je en izziv. Tja grem kot vodja in glavni nosilec, človek, okoli katerega se bo vse vrtelo. To je to, kar sem iskal. Ta Evropski pokal je korak naprej glede na lani, saj me čakata znova dve tekmi na teden. Kot sem se pogovarjal s trenerjem, bom imel odprte roke. To je to, kar Prle potrebuje. Prle je igralec, ki potrebuje vso svobodo.

V Limogesu ste sodelovali z Duškom Vujoševićem, ki se mu je zdravstveno stanje precej poslabšalo. Verjetno je vse skupaj prizadelo tudi vas. Kako ste ga sicer doživeli?
Seveda je tudi mene prizadelo. Zaželel sem mu čimhitrejše okrevanje. V nedeljo sem se tudi slišal z njim. Z Duletom sem preživel veliko časa. Dal mi je ogromno življenjskih nasvetov. Je eden večjih trenerjev v Evropi. Verjetno je na Balkanu naredil največ mladih igralcev. Enostavno ni lahko. Tudi nas se dotakne, ki smo bili na kakršen koli način povezani z njim. Kot ga jaz poznam, je tudi precej sam kriv za vso zadevo. Ljudje so mu ves čas govorili, naj pazi na zdravje, a je vedno postavljal košarko na prvo mesto. Iskreno upam, da bo ta komora pomagala, ker je stanje zelo resno. Kot trener je zagotovo težek. Če si on zada neki cilj, te bo ali naredil ali vrnil na zemljevid. S prvim klicem mi je dal vedeti, da bom imel vlogo, kakršno si želim. Sploh nisem okleval. Vse življenje sem si in si vedno bom želel igrati dve tekmi na teden, a je to preprosto bila taka priložnost, ki je nisem želel zamuditi. Ko te pokliče Dule Vujošević, ne moreš reči ne. Poleg tega je bila še ta olajševalna okoliščina, da on sploh ne govori angleško. Torej je samo z mano lahko povsem normalno komuniciral. Sem imel vajeti v svojih rokah in pomagal tudi v slačilnici, kolikor se je dalo. Zagotovo je Vujošević za Zmagom Sagadinom tisti, ki mi je dal največ. Sem mu hvaležen in upam, da bom čim prej okreval.

Erazem z nami v Limogesu žal ni naredil niti enega treninga. Ozadja zgodbe sploh ne poznam. Bil sem samo z njim na kavi. Žal mi je, da ga ni bilo. Toda to je posel in na te stvari nimam vpliva. Lahko vplivam le na svojo pripravo. S tem se niti ne obremenjujem. Bil je v klubu na zdravniškem pregledu. Najprej so mu rekli, da je test opravili, a potem so mu javili čez tri ure, da ga ni. Ne vem, verjetno neke igrice.

O Erazmu Lorbku, ki je med sezono prišel v Limoges.