Prvo ime ameriške izbrane vrste je bil legendarni center David Robinson, ki je pozneje blestel pri San Antoniu.
Prvo ime ameriške izbrane vrste je bil legendarni center David Robinson, ki je pozneje blestel pri San Antoniu. "Admiral" je bil izbran tudi v hišo slavnih. Foto: EPA
Dražen Petrović
Najkoristnejši igralec turnirja je bil Dražen Petrović. Foto: EPA
Arvydas Sabonis
Glavni nosilec igre svetovnih podprvakov Sovjetov je bil najboljši litovski košarkar vseh časov Arvydas Sabonis. Foto: EPA
Prvi strelec prvenstva je bil s povprečjem 33,5 točke na tekmo Grk Nikos Galis. Foto: EPA

o prvenstvo. Leta 1986 so v Madridu na svetovni vrh stopili Američani, tretje mesto pa je zasedla tedaj "naša" Jugoslavija.

Prvenstvo je bilo takrat še julija, prvič pa je med svetovno elito nastopilo 24 reprezentanc - štiri leta prej le 13. Španci so tekmovanje organizirali v sedmih mestih. Dve tedanji gostiteljici sta tudi letos med prireditelji košarkarskega SP-ja. Slovenija bo tokrat predtekmovanje igrala na Gran Canarii. Kanarski otoki so tudi pred 18 leti gostili eno skupino, vendar takrat na Tenerifu. Ob tem je bil skupinski del odigran še v Zaragozi, Ferrolu in Malagi, Oviedo pa je z Barcelono gostil drugi skupinski del.

Tudi letos finale v isti dvorani
Katalonska prestolnica bo letos gostila eno skupino drugega dela – v primeru napredovanja bo tam igrala Slovenija. Leta 1986 se je igralo v dvorani Palau dels Esports, letos pa v večji Palau Sant Jordi, ki je bila zgrajena dve leti pred olimpijskimi igrami leta 1992. Zadnji del prvenstva bo letos, tako kot je bil leta 1986, v Palacio de Deportes de la Comunidad. Dvorana v prestolnici po novem nosi tudi sponzorsko ime Barclaycard Arena.

Američani so v Španiji drugič osvojili naslov najboljše košarkarske reprezentance na svetu. Prvič jim je to uspelo leta 1954 v Braziliji. S tem so ZDA prekinile 19-letno vladavino petih prvenstev evropskih držav. Po prvem slavju Američanov sta sledila dva zaporedna naslova Brazilije, nato pa sta se izmenjevali trikrat Sovjetska zveza in dvakrat Jugoslavija. Sovjeti so tudi štiri leta pred prvim turnirjem v Španiji osvojili naslov v Kolumbiji, v finalu pa so ugnali prav ZDA (95:94).

Bogues odlično ustavil Dražena
Reprezentance so bile v skupinskem delu razdeljene v štiri skupine in po tri izbrane vrste iz vsake so se prebile v polfinalni skupini, v katerih sta nato prvi dve napredovali v boj za prva štiri mesta, drugi dve v boj za od petega do osmega mesta in zadnji dve iz vsake v boj za od devetega do 12. mesta. Tekme svetovnega prvenstva so obenem štele tudi za razvrstitev na igrah dobre volje. Manjša različica olimpijskih iger je bila tedaj prvič organizirana, za košarkarske rezultate v Moskvi pa so šteli kar te iz Španije. Igre dobre volje so dobile še štiri poletne ponovitve – zadnje leta 2001 v Avstraliji – in ene zimske.

Sovjetska zveza brez poraza in Brazilija z enim sta napredovali iz ene skupine med štiri, ZDA in Jugoslavija - vsaka z enim - pa iz druge. Američani so dobili medsebojni obračun s plavimi in zato so v skupini zasedli prvo mesto ter se v polfinalu pomerili z Brazilci. Jugoslavijo so ZDA ugnale z 69:60, dobro pa so ustavile tudi Dražena Petrovića, ki je dal le 12 točk, izvrstno ga je pokrival Muggsy Bogues. S 160 centimetri je nekdanji organizator igre najnižji igralec, ki je kdaj koli zaigral v NBA-ju. Po tekmi je bil Dražen zelo jezen, predvsem nase. V garderobi naj bi dejal: "Nisem vedel, ali naj grem mimo njega ali naj ga preskočim." Dražen je bil namreč od nizkega Američana višji kar 36 centimetrov.

Sovjetski zvezi skoraj uspela dva preobrata
Dvoboj med ZDA in Brazilijo so zanesljivo dobili Američani (96:80), pomagalo ni niti 43 točk izjemnega Oscarja Schmidta, veliko bolj razburljivo pa je bilo v drugem polfinalu, ki je bil odločen šele po podaljšku. Sovjeti so zmagali z 91:90, toda v zadnjo minuto rednega dela tekme so Jugoslovani vstopili s prednostjo devetih točk, nato pa je sledil popoln mrk, nasprotniki pa so s trojkami izsilili podaljšek. Dražen Petrović je dal 29 točk, Arvydas Sabonis na drugi strani pa 25. V tekmi za tretje mesto je Jugoslavija nadigrala Brazilijo (11791), a je bila to slaba tolažba za vrsto Krešimirja Ćosića. Z 32 točkami se je od velikih tekmovanj poslovil legendarni Dražen Dalipagić.

Sovjetom bi tudi v finalu skoraj uspel popoln preobrat. Američani so manj kot osem minut pred koncem vodili za 18 (78:60), toda popoln juriš se je zbornaji komandi obrestoval. Sabonis in Valdemaras Chomičius sta poskrbela, da je 50 sekund pred iztekom rednega dela zaostanek znašal le še dve točki, toda Kenny Smith je 15 sekund pred koncem prek litovskega orjaka Sabonisa položil za 87:83, Sovjetom je ostalo dovolj časa le še za en koš. Kenny Smith je bil s 23 točkami prvi strelec finala, 20 jih je dodal David Robinson, ki je bil prvo ime vrste Luta Olsona, Charles Smith pa 17. Pri svetovnih podprvakih je Chomičius vpisal 17 točk, po 16 pa Sabonis in Valerij Tihonenko.

Petrović MVP prvenstva
Dražen Petrović je bil izbran za najkoristnejšega igralca turnirja, v prvi peterki pa so mu družbo delali še sovjetska centrska naveza Sabonis – Tihonenko, Američan Robinson in izjemen brazilski ostrostrelec Schmidt, ki pa je na prvenstvu strelsko krono izgubil proti še enemu sijajnemu igralcu, Grku Nikosu Galisu.

Končni vrstni red: 1. ZDA, 2. Sovjetska zveza, 3. Jugoslavija, 4. Brazilija, 5. Španija, 6. Italija, 7. Izrael, 8. Kanada, 9. Kitajska, 10. Grčija, 11. Kuba, 12. Argentina, 13. Francija, 14. Nizozemska, 15. Portoriko, 16. Nemčija, 17. Avstralija, 18. Urugvaj, 19. Panama, 20. Angola, 21. Nova Zelandija, 22. Južna Koreja, 23. Slonokoščena obala, 24. Malezija