Z izjemnimi podajami je 185 centimetrov visoki organizator igre 19 let navduševal v Ligi NBA. Ves čas je ostal zvest enemu moštvu, čeprav je dobival bogatejše ponudbe od drugih klubov. Da bi se ekipa okrepila, je celo privolil v znižanje plače. Bil je športnik v pravem pomenu besede. Izjemno tekmovalen, za kar naj bi bil odgovoren starejši brat: "Prvih 18 let v življenju zaradi brata nisem v ničemer zmagal. Vedno sem izgubil, a sem si tako želel zmage." Pametno vodenje igre v napadu in nepopustljivost v obrambi ter odlično sodelovanje z Malonom na kratko opišejo njegovo kariero, kateri pa manjka pika na i – šampionski prstan.

Stockton je bil skozi vso kariero izjemno fizično pripravljen. Odigral je 19 sezon, vse v dresu Utaha, kar je rekord Lige NBA, v tem času pa izpustil le 22 tekem, od tega 18 v eni sezoni. Dosegel je 19.711 točk, 15.806 podaj in 3.265 ukradenih žog. Desetkrat je nastopil na tekmi All Star, bil dvakrat uvrščen v prvo peterko lige, šestkrat v drugo in trikrat v tretjo, petkrat pa se je znašel v obrambni postavi NBA-ja. Še vedno je najboljši po doseženem številu podaj in ukradenih žog v NBA-ju. Liga ga je uvrstila tudi med 50 najboljših košarkarjev vseh časov.

Vsakega je ob sebi naredil boljšega
"Odličnih podaj, doseganja pomembnih košev … Vseh teh stvari iz njegove kariere se bomo spominjali. Vedno znova pa pozabimo omeniti tisto, kar je bilo pri njegovi igri najpomembnejše. Žal tega ni mogoče pretvoriti v statistiko, a za ekipo je to ključnega pomena. Enostavno je John tak že kot oseba, bil pa je tudi na igrišču. Vsakega okoli sebe je delal boljšega," je o svoji "podaljšani roki" na parketu povedal trener Jerry Sloan.

Pred dvorano v Salt Lake Cityju so dve leti po upokojitvi postavili Stocktonov kip. Leto pozneje so mu dodali še Malona, ulico pred domovanjem Jazza pa so preimenovali v John Stockton Drive. Že sezono po koncu karieri so pri Utahu tudi upokojili njegovo 12. Pred tremi leti je bil sprejet tudi v hram slavnih (Hall of Fame): "Zagotovo nikoli ne bo podobnega Johnu Stocktonu. On je bil edinstven," je o njem nekoč dejal Malone.

Izjemna generacija nabora 1984
26. marca leta 1962 se je potomcem irskih in švicarski priseljencev v Spokanu v zvezni državi Washington na skrajnem severozahodu ZDA rodil John Houston Stockton. Študiral blizu domačega kraja. Hodil je na jezuitsko univerzo Gonzaga. Po bleščečih predstavah na kolidžu je leta 1984 napočil čas za odhod v Ligo NBA.

Generacija 1984 je bil odlična. Kot prvega so Houston Rocketsi izbrali Hakeema Olajuwona, sledil je, tako kot se je to že večkrat pripetilo, ponesrečen izbor Portland Trail Blazersov, ki so medse sprejeli Sama Bowia, kot tretjega so Chicago Bullsi izbrali Michaela Jordana, dve mesti nižje Philadelphia 76ersi Charlesa Barkleyja in kot 16. po vrsti so Utah Jazz draftirali Stocktona, ki pa v "rookie" sezoni ni navdušil.

Naslednje leto je v Salt Lake City prišel še Malone in takoj sta se košarkarja odlično ujela tako na igrišču kot zunaj njega. Že v drugi sezoni skupnega igranja so se obema številke znatno povišale in v klubu so se odločili, da ekipo zgradijo okoli obetavnega dvojca. Hitro sta postala udarna naveza tako Utaha kot tudi Lige NBA in vse pogosteje je bilo mogoče slišati "Stockton to Malone" (Stockton do Malona, op. a.).

Sloan izpopolnil udarno navezo
Leta 1988 je ekipo prevzel Sloan, ki je do popolnosti izpilil uigrani dvojec in njun izjemen "pick'n'roll". Pod taktirko nekdanjega trenerja in branilca Bullsov sta Stockton in Malone doživela največje uspehe. V sezoni 1987/88 je bil Stockton prvič najboljši podajalec lige. To mu je nato uspelo kar devetkrat zapored. V teh sezonah je vedno dosegal krepko več kot deset podaj v povprečju, največ v sezoni 1989/90, ko je prispeval povprečno kar 14,5 podaje. Tudi točkovno je bil v tej sezoni najuspešnejši v svoji karieri (17,2). V teh sezonah je bil Malone vedno med najboljšimi strelci tekmovanja, za kar ima ogromno zaslug tudi Stockton.

Izjemen dvojec je zablestel tudi na tekmi vseh zvezd leta 1993, ko sta si v "svojem" Delta Centru - danes se imenuje EnergySolutions Arena - razdelila naziv MVP-ja All Star obračuna. Stockton je eden redkih ameriških košarkarjev, ki se lahko pohvali s kar dvema osvojenima olimpijskima zlatima odličjema. Bil je del originalnega Dream Teama, ki si je pod taktirko Chucka Dalyja pokoril košarkarsko elito na igrah v Barceloni 1992. Stockton je bil del olimpijske zlate zgodbe tudi štiri leta kasneje, ko so ZDA pred svojimi gledalci v Atlanti obranile olimpijski naslov. Izbrano vrsto je tedaj vodil Lenny Wilkens.

Nočna mora iz Chicaga
Stockton in Malone sta v košarkarski zgodovini zapisana ko eden najboljših tandemov vseh časov, a na njuno smolo sta igrala v obdobju verjetno najboljšega dvojca v zgodovini, ki je blestel v Chicagu - Michael Jordan - Scottie Pippen. V sezoni po igrah v Atlanti je Utah igral odlično. "Stock" in soigralci so klonili le na 18 tekmah - boljše razmerje je uspelo le Bullsom - osvojili Zahod, Malone pa je prejel naziv MVP-ja. V končnici so v prvih dveh krogih odpravili moštvi iz Los Angelesa, najprej Clipperse, nato pa še Lakerse. Sledil je dvoboj z Rocketsi, ki jim je poveljeval superzvezdniški trio Olajuwon-Clyde Drexler-Barkley. S trojko ob zvoku sirene je Stockton prek Drexlerja na šesti tekmi popeljal Utah do četrte zmage in tako želene uvrstitve v finale.

Prva dva dvoboja velikega finala sta v United Centru pripadla Bikom. Jazzu je uspelo slaviti na domačih dveh tekmah. Stockton in Malone sta imela znatno pomoč v koristnem in racionalnem Jeffu Hornaceku, a v vetrovnem mestu so bili gostitelji znova premočni. Sezono pozneje je Utah z 20 porazi osvojil prvo mesto v NBA-ju. V končnici so zapovrstjo odpravili Rocketse, Spurse in Lakerse in se v finalu znova srečali s starimi znanci iz Chicaga. Na prvi tekmi so izkoristili prednost domačega terena, a so na koncu znova po šestih tekmah slavili Bullsi. V napadu je bil nerešljiva uganka Jordan, Pippen pa je poveljeval trdni obrambi varovancev Phila Jacksona.

Devet let košarkarskega pokoja
Stockton se je počasi sprijaznil, da v izjemno bogati karieri le ne bo osvojil šampionskega prstana. Jazz ob Johnu in Malonu, ki sta bila že krepko v košarkarskih veteranskih letih, niso več veljali za favorite za naslov in leta 2003 je "Stock" sklenil športno pot.

"Vožnje z avtobusom, garderobo, že samo biti skupaj s soigralci … Nikoli ne bom več del take skupine ljudi, kot sem bil. Tega se ne da dobiti nazaj. Zato so odločitve ob koncu nečesa tako težke, ko se zavedaš, da tega ne bo več," je po koncu kariere Stockton, ki ima z ženo Nado kar šest otrok, odgovoril, kaj bo najbolj pogrešal v pokoju.