Poudarki

• V finalu odločila menjava žoge ob polčasu
• Slovenski vratar Mihelčič zaradi spora ostal doma

Ocena novice: Vaša ocena:

Ocena 4,7 od 35 glasov Ocenite to novico!

Prvo prvenstvo se je končalo z izjemnim finalom prvih dveh favoritov prvenstva, ki sta ravno z olimpijskim finalom v Amsterdamu dve leti prej odločilno prispevala k začetku norije, ki še vedno traja in se samo še stopnjuje. Foto: AUF

Zadetek 'Enorokega' Castra v 89. minuti finala je potrdil premoč Urugvaja, ki je dvema zaporednima olimpijskima naslovoma dodal še krstnega svetovnega. Foto: EPA

Proti nosilcu skupine Braziliji se je Jugoslavija postavila z najmlajšim moštvom na prvenstvu - v povprečju je bila zmagovita enajsterica stara le 21 let in 258 dni. Foto: EPA

Napaka na uradnem plakatu prvenstva, saj je avtor prvenstvo z dveh tednov razširil kar na mesec dni. Foto: EPA

Guillermo Stábile je bil z 8 goli prvi strelec prvenstva, zato je težko verjeti, da so bile štiri tekme v Urugvaju tudi edine, ki jih je ta napadalec odigral za argentinsko reprezentanco. Foto: EPA

Stadion Centenario še danes velja za pravo trdnjavo urugvajskega nogometa, ki je sicer daleč od slave iz mundialov 1930 in 1950, ko so postali svetovni prvaki. Foto: EPA

Ali je bila menjava žoge res odločilna za razplet finala? Z lažjo žogo je prišla do izraza urugvajska tehnika, medtem ko je občinstvo dodobra zastrašilo večino argentinskih igralcev. Foto: EPA

Dodaj v

Tweet

Facebook

1930: Urugvajske žoge, darilo policista in slavje "enorokega"

Svetovno prvenstvo v nogometu je največji redni športni dogodek na svetu, ki je v zadnjih 25 letih po odmevnosti in gledanosti prehitel celo poletne olimpijske igre, a pot do tega je bila dolga, začetek pa je bil težak in veliko skromnejši kot bo 19. prvenstvo, ki ga bo od 11. junija do 11. julija letos gostila Južna Afrika.

Urugvaj pokril vse stroške
Svetovna gospodarska kriza se je razplamtela v vsej mogočnosti, ko se je iz Beograda odpravila jugoslovanska reprezentanca. Po treh dneh vožnje z vlakom so prispeli v Marseille, kjer jih je čakala "Florida" in 16-dnevna plovba v Južno Ameriko, kjer so v Montevideu sodelovali na prvem svetovnem prvenstvu v nogometu.

Fifa ga je po uspehih "lepe igre" na olimpijskih igrah organizirala ko samostojno tekmovanje. Urugvaj, ki je tisto leto ravno praznoval 100. obletnico neodvisnosti, je prireditev pridobil s povračilom vseh stroškov potovanja in namestitve ter zgraditvijo povsem novega stadiona. A ni šlo gladko, saj so se na izredno ponudbo šele po izteku prijavnega roka in osebnem prepričevanju predsednika Julesa Rimeta odzvale le štiri evropske reprezentance (Francija, Belgija, Romunija in Jugoslavija), skupno je nastopilo 13 držav. A zapletalo se je tudi v Urugvaju, saj so še danes mogočni stadion Centenario ob izrednih naporih dokončali šele peti dan prvenstva.

"Ichachosi" z ladje v polfinale
13. julija 1930 je v 19. minuti tekme med Francijo in Mehiko padel prvi gol na mundialih - med strelce se je vpisal Lucien Laurent. Treningi na palubi pod taktirko Boška Simonovića so obrodili sadove, saj je Jugoslavija dan pozneje pripravila senzacijo in na prvi tekmi v skupini 2 ugnala favorizirano Brazlijo z 2:1. Na predvečer 19. rojstnega dne je najprej v 21. minuti zadel Aleksander Tirnarić, 9 minut zatem pa je bil natančen še Ivan Bek. V 2. polčasu so Brazilci, ki so jih zaradi spora predstavljali le igralci iz Ria de Janeira, pritisnili in kapetan Preguinho je znižal na 2:1, nato pa je vrata zaklenil Milovan Jakšić, ki se ga je zaradi herojske predstave oprijel vzdevek "El Gran". Na drugi tekmi so "Ichachosi" (urugvajski vzdevek za Jugoslovane zaradi prevladujočih priimkov na -ić) zmleli Bolivijo s 4:0 in se uvrstili v polfinale!

Policist izza gola podal za vodstvo Urugvaja
Skoraj 100 tisoč gledalcev na Centenariu je 27. julija spremljalo obračun Urugvaja in Jugoslavije, ki je že v 4. minuti prek Branislava Sekulića šokirala gostitelje. Dvakratni olimpijski prvaki, ki so bili tudi prvi favoriti prvenstva, so izenačili prek Pedra Cee, nato pa se je zgodila za tekmo ključna 20. minuta. Najprej je sodnik Almeida Rego razveljavil gol Moše Marjanovića, v nasprotnem napadu pa je Urugvaj povedel. Žoga je šla v jugoslovanski gol-avt, odkoder pa jo je policist z nogo vrnil naravnost na čevelj Peregrinu Anselmu, ki je zabil za 2:1. Brazilski sodnik je na ogorčenje Jugoslovanov in presenečenje celotnega stadiona zadetek priznal! Sledil je razpad sistema in "celeste" se je s 6:1 prebil v finale, kjer jih je čakala sosednja Argentina.

Domača žoga prinesla zasuk v finalu
Srebrno reko je prečkalo vsaj 15 tisoč Argentincev, ki jih je v Montevideu pričakal sovražen sprejem, saj je bil cilj prirediteljev jasen - zmaga in pokal z boginjo zmage morata ostati v Urugvaju. Takratni velesili sta se pred začetkom finala nista mogli sporazumeti, s katero žogo bi igrali, tako da belgijski sodnik Langenus predlagal salomonsko rešitev: prvi polčas z argentinsko, drugi polčas pa z lažjo urugvajsko. Očitno je ravno ta podrobnost odločila, saj so "gavči" prvi del dobili z 2:1, potem ko je že osmi gol na prvenstvu dosegel Guillermo Stabile. Drugih 45 minut je s 3:0 pripadlo gostiteljem, Cea je izenačil, v 68. minuti pa je za 3:2 zadel Victoriano "Kanarček" Iriarte. Vse dvome o zmagoslavju Urugvaja je v 89. minuti razrešil Hector "Enoroki" Castro, ki je zaradi nesreče v otroštvu izgubil desno roko.

Hrvaško-srbski spor oslabil reprezentanco
Tekma za 3. mesto med Jugoslavijo in ZDA ni bila odigrana, po nekaterih virih ravno zaradi jugoslovanskega ogorčenja nad sojenjem v polfinalu, zato so Američani uradno osvojili tretje mesto, najboljši Evropejci pa četro. Uspeh modro-bele odprave je bil še večji, ker je reprezentanca zaradi politično-športnega spora ostala brez polovice predvidenih igralcev. Obdobje diktature kralja Aleksandra je prineslo unitaristično jugoslovanstvo, zaradi česar je bil l. 1930 sedež Jugoslovanske nogometne zveze iz Zagreba preseljen v Beograd.

Mihelčič nesojeni predhodnik Oblaka in Popivode
Hrvaški klubi (Gradjanski, Hajduk in Concordia), ki so osvojili zadnje tri naslove državnih prvakov, so zaradi tega bojkotirali reprezentanco, ki so jo nato sestavili samo iz srbskih nogometašev. Brez predvidenega nastopa je ostal tudi Slovenec Maksimilijan Mihelčič, ki je bil sicer vratar Gradjanskega iz Zagreba. Do prvega nastopa slovenskega nogometaša na svetovnem prvenstvu je tako minilo kar 44 let, ko sta v Nemčiji barve Jugoslavije branila Brane Oblak in Danilo Popivoda.

Iskrice 1. svetovnega prvenstva:
- na turnirju je sodelovalo le 13 povabljenih reprezentanc;
- predsednik Fife Jules Rimet je skupaj s Francijo, Belgijo in Romunijo odpotoval v Južno Ameriko na ladji Conte Verde iz Genoe. Ob postanku v Riu de Janeiru se je vkrcala še brazilska reprezentanca;
- celotno tekmovanje je prvič in zadnjič potekalo v enem samem mestu. Montevideo je turnir gostil na treh stadionih (Centenario, Parque Central in Pocitos;
- v trenutku, ko je Laurent dosegel prvi gol, so na igrišče naletavale snežinke;
- najmanj gledalcev v zgodovini prvenstev je bilo na tekmi med Perujem in Romunijo, ko se je na stadionu Pocitos uradno zbralo le 300 gledalcev;
- edinkrat v zgodovini prvenstev tekma za 3. mesto ni bila odigrana. nekaj virov trdi, da zaradi jugoslovanskega razočaranja, nekateri pa, da tekma sploh ni bila predvidena;
- romunski kralj Karol je osebno posredoval pri delodajalcih reprezentantov in jim z dekretom zagotovil trimesečni dopust;
- na tekmi med Francijo in Argentino so Južnoameričani povedli v 81. minuti prek Montija. Tri minute zatem je sam proti golu stekel Langiller, a je sodnik Rego na presenečenje vseh odpiskal konec tekme;
- po finalni tekmi in porazu Argentine so bili v Buenos Airesu neredi, ko so navijači, nezadovoljni predvsem s sojenjem, kamenjali veleposlaništvo Urugvaja.