Sprejemi za najboljše nogometaše sveta
00:03:21, 12.07.2010
Na vrhu tri evropske reprezentance
00:02:24, 12.07.2010
Zadnji utrinki mundiala
00:02:32, 12.07.2010
|
|
Kdo je največ prispeval k prvemu naslovu Španije?
Poudarki
- Portugalska stavka, belgijski čudež in afriški preboj naprej
- Enajstmetrovke odločile kar tri polfinaliste
Vaša ocena: 
Ocena 3,9 od 17 glasov
Ocenite to novico!
Sorodne novice
1986: Božja roka, gol stoletja in svetovni naslov v režiji Diega
Ciudad de Mexico - MMC RTV SLO
Prvenstvo, ki je bilo sprva dodeljeno Kolumbiji, je na hitro prevzela Mehika. Spektakularni turnir najbolj povzemajo tri besede: Diego Armando Maradona.
"Mali zeleni" si je prisvojil 13. svetovno prvenstvo in mogoče še bolj kot Pele spremenil najmočnejši nogometni turnir v šov enega človeka. Argentine pred prihodom v Mehiko nihče ni resno prišteval med favorite, saj so povsem spremenili reprezentanco, ki kljub navzočnosti najboljšega igralca na svetu ni blestela in se je s precej bledimi predstavami prebila med najboljših 24 reprezentanc sveta.
| Vabljeni k branju/ogledu: - Vsi izidi, postave in strelci na SP-ju 1986 - Zgodovina tekmovanj |
Znotraj enotni, navzven proti vsem
Med zadnjimi pripravami je selektorju Carlosu Bilardu uspelo povezati gavče v enotno moštvo in jih "nakuriti proti vsemu svetu". Začelo se je s tekmo proti Južni Koreji (3:1), ko pa so remizirali z branilci naslova Italijani (1:1) in bili pri tem boljši tekmec, pa jim je postalo jasno, da za njih ni ovir. Po uspehu nad Bolgarijo (2:0) so osvojili prvo mesto, zaradi česar so se v osmini finala, kar je bila novost v tekmovalnem sistemu, pomerili s sosednjim Urugvajem. Nagrada za tesno izborjeno zmago je bil četrtfinale z Anglijo.
Oddolžitev za "falklandsko vojno"
Samo štiri leta prej se je Argentina z Veliko Britanijo zapletla v vojno za Falklandske oz. Malvinske otoke in jo gladko izgubila. Poraz je odprl vrata padcu vojaške hunte in vrnitvi demokracije, kljub temu pa je med Argentinci ostal boleč občutek poraza in tekma z Angleži jim je ponudila priložnost za maščevanje.
"Božja roka" (La mano de Dios)
S tako miselnostjo je "desetica" (El Diez) vstopil v tekmo, ki jo je končal kot živa legenda. Tekla je 6. minuta drugega polčasa in izid je bil 0:0. Maradona je Jorgeju Valdanu nakazal dvojno podajo, a je vezist Steve Hodge podajo preusmeril visoko v lastni kazenski prostor. Na osuplost 115 tisoč gledalcev na stadionu Azteca je 163 cm visoki argentinski zvezdnik preskočil vratarja Petra Shiltona in z roko na vrhu glave žogo boksnil v angleško mrežo.
Tunizijski sodnik Ali Bennaceur je zadetek priznal kljub ogorčenemu protestiranju Angležev, medtem ko je Diego vabil soigralce, naj se čim bolj veselijo, da prikrijejo način dosega zadetka. "Gol sem dosegel malce z Božjo roko, malce pa z mojo glavo," so slovite besede Maradone na novinarski konferenci po tekmi, kjer so otoški mediji premlevali le "krajo", medtem ko je svet slavil zadetek, ki je padel tri minute pozneje.
"Gol stoletja" (Gol del Siglo)
Hector Enrique je podal žogo "desetki" približno deset metrov znotraj argentinske polovice, ko se je Maradona zagnal v nezaustavljiv šprint proti angleškemu golu. V 10 sekundah nogometne poezije je Diego preigral pet angleških reprezentantov, na koncu še Shiltona ter nato po v padcu poslal žogo v prazno mrežo. "Gol za bogove!" oz. obrat, 12 dotikov z levico, noben z levico, 3 preigravanja in strel po 62 metrih teka z žogo.
Maradona je z "golom stoletja", kot se imenuje zadetek za 2:0, dokazal, da je resnično "pol angel, pol hudič", ki še danes tako buri duhove tudi v vlogi selektorja Argentine. Najboljši strelec prvenstva Gary Lineker je poskrbel za znižanje in dramatično končnico, a izenačujočega zadetka ni bilo od nikoder.
Nemci znova usodni za Francoze
Preostale tri polfinaliste so dale enajstmetrovke, v prvem obračunu za finale pa sta se znova srečali Francija in Nemčija. V vročem soncu so Nemci unovčili boljšo fizično pripravljenost, za 2:0 sta zadela Andreas Brehme in Rudi Völler. Na drugem polfinalu je znova zablestel Maradona, ki je z dvema goloma potopil presenetljive Belgijce, ki so dosegli najboljšo uvrstitev v zgodovini.
Izenačenje prebudilo genija
Finale med "zelenimi" Nemci in "belo-modrimi" Argentinci se je vpisal med klasike. Gavči so po zadetkih Joseja Browna in Valdana po uri igre vodili že z 2:0, a nepopustljivi "elf" se ni predal. V razmiku šestih minut med 74. in 80. minuto sta izid po akcijah iz kota izenačila Karl-Heinz Rummenigge in Völler. Pobuda je prešla na stran Evropejcev, a se s tem ni strinjal Maradona, ki ga je do tega trenutka odlično pokrival Lothar Matthäus. "Pelusa" je na sredini igriša z izjemno podajo razcepil nemško obrambo in v ogenj podal hitronogega Jorgeja Burruchago, ki je z umirjenim strelom matiral Haralda Schumacherja in naslov svetovnega prvaka je drugič v zgodovini romal v Argentino.
1986 navdih za 2010?
Tokrat ni bilo temnih oblakov diktature kot na domačem prvenstvu osem let predtem in tako reprezentanti kot državljani so si dali duška. Slavje "odpisanih in prekletih" je še danes vir navdiha v tej južnoameriški državi in prav na to so računali odgovorni pri nogometni zvezi, ko so vodenje reprezentance na SP-ju 2010 v Južnoafriški republiki zaupali kontroverznemu Diegu Armandi Maradoni.
Iskrice 13. svetovnega prvenstva:
- Mehika je postala prva država, ki je gostila dve svetovni prvenstvi;
- Fifa je spremenila tekmovalni sistem in namesto skupin v 2. delu uvedla neposredne izločnilne boje - dodana sta bila osmina finala in četrtfinale;
- Portugalci, ki so se vrnili na SP po 20 letih, so se zaradi nemogočih razmer na pripravah in slabih nagrad odločili za stavko, zaradi česa nekaj dni niso trenirali. Notranji spori so pripeljali do zadnjega mesta v skupini in sramotne vrnitve v domovino, kjer so jih mediji in navijači "raztrgali";
- finalna tekma med Argentino in Nemčijo je bila že rekordna 19. tekma svetovnih prvenstev na stadionu Azteca - seveda je h rekordu prispevalo to, da je Mehika v 16 letih organizirala dva turnirja;
- nihče ni v finalih SP-jev odigral manj minut kot Argentinec Marcelo Trobbiani, ki je v igro vstopil v 88. minuti tekme;
- na tekmi Španija - Brazilija je počasni posnetek razkril, da se je žoga po španskem strelu od vratnice odbila za črto, a tega ni opazil noben izmed sodnikov in Brazilci so na koncu slavili z 1:0;
- Brazilci so pokvarili 41. rojstni dan Pata Jenningsa, saj so premagali Severno Irsko s 3:0. Zato pa je Michel Platini na 31. rojstni dan pripomogel k zmagi Francije nad Brazilijo v četrtfinalu (2:1 po enajstmetrovkah);
- Maroko je postal prva afriška država, ki je zmagala v predtekmovalni skupini, v osmini finala so jih izločili Nemci;
- Jugoslavija je po bledih predstavah obstala v kvalifikacijah, v katerih je redno igral Srečko Katanec. V skupini 4 so "plavi" zasedli 4. mesto za Francijo, Bolgarijo in Vzhodno Nemčijo, prehiteli so le Luksemburg.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.
Se popolnoma strinjam s tvojimi posti. Sicer pa mislim, da je vendarle situacijo najboljše komentiral kar Bobby Robson sam:
It wasn't the hand of God. It was the hand of a rascal. God had nothing to do with it... That day, Maradona was diminished in my eyes forever.
Maradona pa je, nasprotno, s tem dejanjem in še vsemi izjavami, ki jih je okrog njega napletal skozi leta, dokazal, da gre za človeka, ki do športa, kaj šele do športnikov, ne goji čisto nobenega spoštovanja. In če je kot tak lahko eden največjih športnikov vseh časov, je zame to neskončno žalostno.
Tu sem te čakal, navijač Anglije, tipično, sram te je tega kar si pa navijaš za Angleže, ker so oni ''kao'' nekaj boljšega od nas.
Ni problem kaj je počela Argentina, niti kdo je začel vojno, še manj oborožitev strani vpletenih v spopad. Nisem Argentinec, zato ne vem ali so oni to doživljali kot maščevanje ali kaj podobnega.
Argentina je velika reprezentanca, to je dejstvo, kot tudi to da je velika zaradi svojih dosežkov ne pa zaradi svojega geopolitičnega vpliva.
Pojasnil bi rad, da nisem navijač Argentine, navijal sem za Jugoslavijo, potem pa za Hrvaško in Slovenijo. Če te zanima koga bi, poleg naših, najraje videl kot svetovnega prvaka so to Afriške ekipe (črna Afrika), Srbi, ipd.
Upam, da ti je zdaj bolj jasno kaj želim povedati.
Glej, govorimo o tekmi Argentina - Anglija, torej o tekmi dveh velikih reprezentanc. Kar se tiče "zgodovinskih krivic" v korist Anglije, jih je mogoče nepristransko poistovetiti zgolj z golom Hursta v finalu SP 66, kjer žoga od prečke resnično ni šla preko golove črte. Ostalih nevemkakšnih daril ali drugačnega preferiranja Anglije na prvenstvih pač ni bilo.
Prosim poglej, kaj je Argentina počela na prvenstvih od leta 1978 do vključno 1998.
Ko pa začnejo o Falkandih, in o zmagi kot o maščevanju za nedolžne in slabo oborožene padle argentinske vojake (ki so padli v vojni, ki so jo sami sprovocirali in jo začeli in jo ni v Angliji pač prav nihče hotel), potem mi pa postane slabo.
Mogoče sem šel res malo predaleč, vseeno pa je treba priznati, da imajo veliki vedno določene privilegije, žal se tudi nogomet temu ne more izogniti.
Tema ni politična, niti ni bistveno kdo je začel vojno, zatiranje ljudi pa ni tema o kateri se čeblja.
Kar pišem niso bedastoče in upam, da nam tega ne bo potrebno doživljati ponovno (nepriznani gol (od prečke) na tekmi z Italijo), npr. ko nam sodnik na tekmi z Anglijo, ki bo nujno potrebovala točke za uvrstitev v izločine dvoboje, ne bo priznal povsem regularnega gola, za nameček pa bo še povsem neupravičeno izključil našega branilca. Sledil bo naš poraz in odhod domov, potem bomo pa jokali...
Sicer pa nima smisla, da ti pišem o stvareh, ki jih očitno ne razumeš, ker je za to potrebna širina ne pa omejenost.
Najbolj mi je v spominu ostala tekma četrfinala med Francijo (Bats, Amoros, Giresse, Fernandez, Tigana, Platini..) in Brazilijo (Zico, Falcao , Careca, Socrates..)....redni del, 1-1, Zico izvaja 11metrvovko, Joel Bats brani! Noro, prav spomnim se kako sem bil vesel...in potem konec podaljškov ,11metrovke...Platini čez gol :)....Francija je vseeno zmagala. To je zame tekma, katero uvrščam med TOP 5, vseh tekem SP od 1986 dalje.
Finale bil tudi najbolj zanimiv od vseh, kar sem jih gledal...Voller in Rummenigge naredila zasuk, no Buruchaga je malo pred koncem ukanil Schumaherja, v dvoboju ena na ena.
Omenil bi še tekmo osmina finala med Sovjetsko zvezo in Belgijo, kjer so se vrstile priložnosti, ena za drugo.
1. Argentina 2. Nemčija 3. Francija...moje prvo SP, in še sedaj so mi te tri reprezentance najljubše...vse v Adidasovih dresih :)...Nemčija prvi izbor, jasno :D
Posamezniki, ki so pomojem najbolj blesteli na tem SP; Maradona, Burruchagga, Pumpido, Voller, Matthaus, Platini, Bats, Pfaff, Scifo, Ceulemans, Lineker.
Preden naslednjihč pišeš takšne bedastoče, kot si jih zapisal v svojem postu, te vljudno prosim, da najprej storiš naslednje:
1. razmisli ali je potrebno pisati politične teme v forumu, ki je namenjen športu
2. če si se odločil kljub točki 1.; odpri kakšno zgodovinsko knjigo in se pozanimaj kako se je vojna na Falklandih začela, zatem pa nehaj čebljati neumnosti o zatiranju ubogih.
Kar se tiče znamenite tekme pa razen opisanih golov ni bila prav nič posebnega.
pol pa itak SLOVENIJA
Rui, tudi jaz vidim podobnosti med 1986 in letos: Messi kot Maradona, Higuain kot Burruchaga, Milito kot Valdano, Samuel kot Ruggeri, Mascherano kot Batista, Di Maria kot Olartichoechea... in seveda Maradona kot Bilardo. To bi bila zgodba...
Meni je zagotovo najlepši gol svetovnih prvenstev in nasploh ta od Maradone - predstavljaj si, bla je cca 60 minuta, vmes je preteku vsaj 5 km, potem pa prešprinta pol igrišča in preigra 6 igralcev, branilci pa itak niso mogli nč, ker so ga nejeverno gledal, k niso dojel, kva je počel. Pa še zlo pomembna tekma je bla, pritisk velik, to vse paše zraven kriterija najlepših golov. Najlepši gol celotne ekipe pa je tisti iz sp1970 v finalu, k so ga dal Brazilci, definitivno.
Jest ga gledam kot enega najboljših igralcev vseh časov (zato sem dal vprašaj zravn), sam pa nimam nobenga favorita, ker so vsi unikatni
Maradona je s tem golom dal upanje vsem tistim v vojnah trpečim, ki so žrtve imperialnih in neokolonialnih teženj in igric bogatega, ''razvitega'', zahoda. Gol, ki nas ohranja v veri, da je na svetu pravica za vse, ne le za bogate.
Za vse, ki jokate nad takratno usodo angležev, spomnite se vseh pristranskih odločitev njim in ostalim velikim v prid, ki so odločale in še odločajo o usodi nogometa.
A ne zveni to znano?
Argentina je danes v podobnem položaju. blede predstave, imajo pa najboljšega igralca na svetu.
Pa Maradona je zopet na SP.
Torej vse je zopet pripravljeno.....
Tisti gol stoletja pa si prav tako tega naziva ne zasluži, branilci so v tistem prodoru ali popadali kot domine ali pa kar obstali, branilci za v 4. slovenski ligo. Že tisti driblin Ibrota še v dresu Ajaxa je 5x lepši, da sploh ne omenjam Messija. Poleg tega je verjetno vse to storil rahlo zadet.....
Kar se njega tiče, morda preseže samo problemi s koko (spomnimo se kako sta s Caniggio letela ven), samo to vsaj ni vplivalo na samo tekmovanje oziroma rezultate.
V senci t.i. gola stoletja sta ostala dva Diegova gola proti takrat odlični Belgiji, predvsem tisti prodor v levo stran kazenskega prostora se po mojem mnenju lahko kosa s prodorom proti Angliji. Omeniti bi veljalo tudi zaton odlične brazilske generacije z Zicom, Socratesom, Falcaom..., ki pa ni uspela osvojiti ničesar, žal.