Sprejemi za najboljše nogometaše sveta
00:03:21, 12.07.2010
Na vrhu tri evropske reprezentance
00:02:24, 12.07.2010
Zadnji utrinki mundiala
00:02:32, 12.07.2010
|
|
Kdo je največ prispeval k prvemu naslovu Španije?
Poudarki
- Čile in Mehika ostala celo brez kvalifikacij
- Starec Milla in muha enodnevnica Schillaci
Vaša ocena: 
Ocena 4,3 od 15 glasov
Ocenite to novico!
Sorodne novice
1990: Nemci po dveh grenkih porazih le splezali na vrh
Ljubljana - MMC RTV SLO
Svetovno prvenstvo v nogometu 1990 je šlo v zgodovino kot izjemno taktično in ne preveč kakovostno. Vrhunec zapisanega velja za finale, ko so si Nemci še zadnjič pokorili nogometni svet.
Italija je organizacijo pridobila leta 1984, ko ji je Fifa dala prednost pred Sovjetsko zvezo. S tem so naši zahodni sosedje postali šele drugi organizatorji, ki so drugič gostili najboljše nogometaše na svetu (Mehiki je ta čas pripadla v letih 1970 in 1986). Pozneje sta se jima pridružila še Francija (1938, 1998) in Nemčija (1974, 2006).
| Vabljeni k branju/ogledu: - Vsi izidi, postave in strelci na SP-ju 1990 - Zgodovina tekmovanj |
Katanec po poti Oblaka in Popivode
Kvalifikacije so prvič uspešno prestali Kostarika, Irska in Združeni arabski emirati (slednji so v finalni skupini azijskih kvalifikacij dobili le eno od petih tekem, a so jih "rešili" kar štirje remiji). ZDA so se na veliko sceno vrnile prvič po 40 letih, Egipt pa kar po 56. Jugoslavija je skupaj s Škotsko napredovala iz zahtevne kvalifikacijske skupine, v kateri je obstala Francija. Vidno vlogo v modrem dresu je pripadla Srečku Katancu, ki si je s tem za Brankom Oblakom in Danilom Popivodo kot tretji slovenski nogometaš zagotovil nastop na svetovnih nogometnih prvenstvih.
Vratar se je ranil s kirurškim nožem
Najbolj nenavadni dogodek s kvalifikacij pa nedvomno sodi v Južno Ameriko. Slovita Maracana je 3. 9. 1989 gostila obračun med Brazilijo in Čilom. Gostitelji so za uvrstitev na svoj 14. SP potrebovali točko, gostje iz jugozahoda celine pa zmago. Tekma je bila v 67. minuti pri vodstvu Brazilije z 1:0 prekinjena, saj se je s čilenski vratar Roberto Rojas zgrudil s krvavim obrazom. Vanj je namreč priletela bakla in vodstvo reprezentance je zahtevalo zmago za zeleno mizo (in s tem pot v Italijo). Neodvisna raziskava pa je pozneje pokazala, da se je Rojas v resnici sam poškodoval s kirurškim nožem! Fifa je tekmo delegirala z 2:0 v korist Brazilije, Čilu pa hkrati prepovedala nastop v kvalifikacijah za SP 1994!
Suhoparnost razbila Kamerun in Kolumbija
Sama igra na prvenstvu v Italiji je bila izjemno taktična, zaprta in za gledalce ne preveč zanimiva, saj je v povprečju padlo 2,21 zadetka na srečanje (to je še danes najmanj v zgodovini SP-jev). V medlih pretekmovalnih skupin ni bilo presenečenj, saj so večinoma napredovale favorizirane reprezentance. Za največ pozitivnega razburjenja pa sta poskrbela Kamerun in Kolumbija. Afričani so presenetili že na otvoritveni tekmi, ko so z 1:0 ugnali branilca naslova Argentino. Po zmagi nad Romunijo z 2:1, oba zadetka je dosegel 38-letni Roger Milla, so si zagotovili osmino finala. Kolumbija je napredovala v izjemno težki skupini z Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo. V zadnji tekmi so remizirali z Nemci 1:1, ko je v zadnji minuti izenačil Freddy Rincon.
Higuita s preigravanjem izgubil spoštovanje
Usoda je hotela, da sta se Kamerun in Kolumbija srečala ravno v osmini finala. V rednem delu gledalci v Neaplju niso videli zadetkov. Ob koncu prvega podaljša je spet zadel legendarni Milla, ki je piko na i postavil na začetku drugega, ko je kaznoval preigravanje vratarja Reneja Higuite 40 metrov od kolumbijskih vrat. Higuita, ki je veljal za enega najboljših vratarjev takratne generacije, je za vedno padel v nemilost lastnih navijačev.
So Argentinci res zastrupili Brazilca Branca?
V južnomariškem derbiju osmine finala je Argentina z zadetkom Claudia Caniggie z 1:0 izločila Brazilijo. Branilec selecaa Branco je po tekmi negodoval, da mu je sredi soparnega obračuna v Torinu argentinski pomočnik Miguel Di Lorenzo dal piti vodo, po kateri se je počutil sila slabo in ni mogel več dobro igrati. Zgodba je hitro utonila v pozabo, oživil pa jo je nihče drug kot sam Diego Maradona, ki se je 15 let pozneje v neki televizijski oddaji norčeval iz Branca in tiste tekme osmine finala, posredno pa je o dogodku nato govoril še takratni argentinski selektor Carlos Bilardo. Morebitna zastrupitev sicer nikoli ni bila dokazana, v zavesti (brazilskih) navijačev pa ostaja kot neizpodbiten del nogometne zgodovine.
Katanec v četrtfinalu ni igral, a bil izključen
V četrtfinalu se je končala pravljična pot Kameruna, ki je šele po podaljških s 3:2 klonil proti Angliji. Ta se je v polfinale uvrstila prvič po letu 1966. Zahodna Nemčija je tja napredovala z enajstmetrovko, ki jo je proti Češkoslovaški (1:0) hladnokrvno izvedel Lothar Matthäus. Argentina je šele po streljanju enajstmetrovk (v rednem delu in podaljških ni bilo zadetkov) izločila Jugoslavijo, za katero pa na tisti tekmi zaradi slabše pripravljenosti ni igral Srečko Katanec (igral je na treh tekmah). Poznejši selektor slovenske reprezentance je sedel na klopi, a bil zaradi prigovarjanja sodniku celo izključen. Italija ja z zadetkom Salvatoreja Schillacija z 1:0 izločila Irsko.
Na sceno priletel in odletel kot komet
Schillaci je bil veliko presenečenje turnirja, saj je bil pri 26 letih presenetljivo vpoklican v izbrano vrsto, za katero je pred mundialom igral le enkrat! V sanjskem mesecu je zabil šestkrat in postal prvi strelec prvenstva. Pozneje je za Italijo dosegel le še en sam zadetek! Priljubljeni Toto je zadel tudi v 17. minuti polfinala proti Argentini. Za belomodre je v drugem polčasu izenačil Cannigia, kar je pomenilo, da je Walter Zenga prejel prvi zadetek po 517 minutah, kar je še danes rekord svetovnih prvenstev. Pri streljanju z bele točke so gledalci v Neaplju (ki so navdušeno pozdravljali Maradono) videlo zmago Argentine. Tudi drugi polfinale se je končal z izidom 1:1 in streljanjem enajstmetrovk, ki so v obračunu med Zahodno Nemčijo in Anglijo (kot po navadi) več uspeha prinesel elfu.
Brehme ukanil izjemnega Goycocheo
Finalni obračun je bil bolj kot ne dolgočasen in neatraktiven. Olimpijski stadion v Rimu je odločitev videl pet minut pred koncem srečanja, ko je mehiški sodnik Edgardo Codesal prekršek Roberta Sensinija nad Rudijem Völlerjem ocenil za enajstmetrovko. Z bele točke je bil izjemno natančen Andreas Brehme, vratar Sergio Goycochea, ki je pred tem v četrtfinalu in polfinalu ubranil kar štiri enajstmetrovke, je sicer uganil smer strela, a je bil strel izjemno natančen. Gavči so tekmo sicer končali le z devetimi igralci.
V tretje gre rado
Nemci so tako po dveh zaporednih finalih (1982, 1986) le postali svetovni prvaki. Selektor Franz Beckenbauer je tako ponovil dosežek Brazilca Maria Zagalla (igralec 1958, 1962, selektor 1970) in združil tako igralski kot selektorski naslov svetovnega prvaka. Pokal je lahko dvignil Lothar Matthäus, ki je bil razglašen za igralca prvenstva. Matthäus je na SP-jih odigral kar 25 tekem, kar je absolutni rekord.
Iskrice 14. svetovnega prvenstva:
- Mehika je bila izključena iz kvalifikacij, ker je na mladinskem svetovnem prvenstvu igrala z nogometaši, ki so bili prestari.
- Kamerun je postal edina reprezentanca v zgodovini svetovnih prvenstev, ki je zmagal v predtekmovalni skupini in imel pri tem negativno razliko v zadetkih. Levi so z 1:0 premagali Argentino ter z 2:1 Romunijo, nato pa v zadnjem krogu proti Sovjetski zvezi klonili kar s 4:0.
- V skupini F so zmagali Angleži pred Irsko in Nizozemsko. Zadnji reprezentanci sta imeli enako število točk (3), razliko v zadetkih (2:2) ter remi na medsebojni tekmi (1:1). O drugem mestu je tako odločal žreb, ki je na drugo mesto postavil Irce, na tretjega pa Nizozemce. Tulipani so se kot ena od štirih najboljših tretjeuvrščenih ekip vseeno prebili v osmino finala.
- Irska se je prebila do četrtfinala brez ene same zmage po 90 minutah! V skupini so remizirali tako z Anglijo, Nizozemsko kot Egiptom, v osmini finala pa Romunijo izločili po enajstmetrovkah. V četrtfinalu so z 1:0 klonili pred Italijo.
- Sodnik Michel Vautrot je bil očitno tako zatopljen v sojenje polfinala med Italijo in Argentino, da je prvi podaljšek podaljšal za osem minut. Pozneje je priznal, da je enostavno pozabil na čas.
- Prvič sta se oba polfinala končala z enajstmetrovkami.
- Prvič v zgodovini je finale postregel z istim parom kot štiri leta prej: Argentina - Zahodna Nemčija.
- Argentinec Pedro Monzon si lasti neslaven rekord - postal je prvi nogometaš, ki je bil izključen v finalih SP-jev. To se je zgodilo v 65. minuti, vsega 22 minut je šel po isti poti še njegov rojak Gustavo Dezotti.
- Nemec Bodo Ilgner je postal prvi vratar, ki v finalu ni prejel zadetka.
- To je bilo zadnje prvenstvo, na katerem je bila zmaga vredna dve točki, od takrat zmagovalec prejme tri točke, s tem so se želeli izkoreniniti preveč obrambno in taktično igro.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.
a ste pozabili na ostala prvenstva do letošnjega ?
že nekaj cajta ni nove objave
V finalu tisto ni bil penal za Nemce. Če bi igrali Plavi v finalu bi premagali Nemce in se jim maščevali za poraz na prvi tekmi.
Kolikor se spomnim je bil Katanec takrat poškodovan, ker drugače je on vedno bil v najboljši fizični pripravljenosti od vseh.
samo mislim da si malček zabrkal...
ker če je govora o nemčiji takrat je nemčija se mi zdi igrala tam z klasičnim liberom, sweeper sistem...mislim da 5-3-2 oz 1-4-3-2 formacijo
in mislim da je bilo tak postava tista
Ilgner (goli)
Augenthaler - 5 (libero)
Kohler - 4 (CB) Brehme - 3 (CB)
Buchwald - ?? (RWB) Berthold - 6(LWB)
Hasler -8 (CM) Matthaus - 10 (CM) Littbarski -7 (CM)
Voller -9 (CF) Klinsman -18 (CF)
če se še prav spomnim je bilo nekak tak!!!
je pa res kar si delno pisal o številkah...ker takrat ko se je igralo z liberi ta bila še dva klasična branilca malo pred njim in na straneh so bili zadnja krila, potem so bili trije srednjaki in dva klasična cebetr fora...
in res je tam se je skoraj točno vedelo po številkah...in to kot pribito golimani 1, liberi obvezno 5, glavni veznjak, graditelj 10, in centerfor obvezno 9 ali 11...
Takole je bilo. 1 golman, 2 desni bek/kostolomec, 3 levi bek/kostolomec, 4 centerhalf/rokoborec, 5 zadnji centerhalf/libero, gospod, 6 sprednji centerhalf/zakon-nič več branič, 7 desno krilo, 8 obični centralni veznjak, 9 centerfor, mr.ofsajd, 10 care, vse pičke so moje, 11 levo krilo
Mater, je mela juga takrat ekipo. Škoda res, za penale proti Agrentini. Sicer pa so bile najbolše tekme Argentina:Kamerun, Juga:Španija, Juga:Argentina, oba polfinala.
Aja, bilo je zadnje prvenstvo, ko je golman nazaj podano žogo lahko prijel z rokami (če tega ni že kdo napisal).
eY&feature=related
Doma ostajajo pričakovano Rajčevič, Vršič in Burgič.
res je italijanska maskota je bila tudi nepozabna in sem jo imel takrat skoraj na vseh majicah...mislim da je bil Ciao ali kaj ej bil ta maskota
nekaj mojih pogledov:
-zahodna Nemčija je res takrat imela t.i. dream team...res kaka repka, kar mislim da so tudi jugosi občutili ko so bili totalno razbiti na san Siru, mislim da pa so po loteriji tudi vseeno zasluženo takrat napredovali proti zelo močnim Angležem v polfinalu
-legendarni ples kameruca
-legendarna žoga (meni osebno jalepša) in takrat smo tudi spomnim se mi v klubu igrali z tako žogo...adidasova Uniseca
-misli mda so tudi jugosi zabili najhitrejši gol,
-Schillaci...totalno je razturo ta lah...nostalgični spomini na to kak bi naj igrali vsi CFji in kaki dute z Baggiom...
Danes naj bi prečrtal štiri, do 1. julija pa še tri. Eden danes je zagotovo 4. golman, ampak kdo so ostali trije?
Včasih so tekme začeli igralci s številkami od 1-11.
Sicer pa je bil Argentinski golman Goycochea rezervni golman (nosil je številko 12) za nekim ki se je pisal na P. Ta prvi golman se je poškodoval na otvoritveni tekmi proti Kamerunu.
Ali se kdo spomni da so takrat Nemci začeli z igralci s številkami od 1 do 11. Breme 3, Koeller 4, Buchwald 6, Matheus 10, Voller 9, Klinsman 11... Bil je še Augentaller.
Uf, 20 let bo od tega.
Sicer pa glede prvenstva leta 90 še zanimivost, da se je od vseh 6 tekem v skupini F (Anglija, Nizozemska, Irska, Egipt) kar 5 tekem končalo z remijem (vse razen Anglija - Egipt) in Irci so prišli do 1/4 finala brez ene same zmage na prvenstvu (razen tiste po penalih proti Romuniji v osmini finala) in s samo 2 doseženima zadetkoma.
To je bilo tudi zadnje prvenstvo, kjer so nastopale ZRN, Češkoslovaška, Sovjetska zveza in bratska Juga. Med igralci ČSFR je bil tudi sedanji slovaški selektor Vladimir Weiss. To je bilo tudi zadnje SP do letos, kjer so nastopali slovaški nogometaši, seveda pod skupno zastavo s Čehi. Tako da letos ni nobene prave debitantke na SP, kajti tako slovaški kot srbski nogometaši so v preteklosti že igrali na SP, le da bomo letos prvič videli zastave obeh samostojnih držav in slišali himni obeh držav - Nad Tatrou sa bliska & Bože pravde. Še leta 2006 so namreč srbski nogometaši za SČG (ki pa takrat v bistvu ni več obstajala, ker se je Črna Gora osamosvojila par dni pred začetkom prvenstva v Nemčiji, poleg tega je med 23 nogometaši bil samo en Črnogorec - vratar Jevrić, ki je kasiral proti Argentini pol ducata golov zaradi česar je Ilija Šestković po tekmi napovedal slovo po prvenstvu oz. da ne bo vodil Srbije v kvalifikacijah za Euro 2008) nastopali v plavih dresih iz časa Jugoslavije in poslušali himno Hej Slovani.
Aja, pa leta 90 so nogometaši zadnjič v zgodovini prvenstev na dresih nosili samo številke, brez imen.
Nepozabna je tudi otvoritvena tekma prvenstva, Argentina-Kamerun. Claudio Caniggia je začel na kloip, kasneje vstopil v igro, in nad njim bila storjena dva prekrška za rdeči karon, Kamerun je vseeno zdržal 1-0 do konca tekme.
Polfinalni tekmi sta bili pa poslastici. V Neaplju je itak skoraj cel štadion navijal za Argentino! Maradona je bil nad njihovo domačo reprezentanco.
V Milanu pa epska tekma med Nemčijo in Anglijo. Sicer ne maram Angleškega nogometa, ampak takrat so res imelu sijajno ekipo, ter igrali všečen nogomet.
Ne smemo pozabiti tudi na nešportno vedenje Nizozemca Franka Rijkarda na tekmi proti Nemčiji, njegova črna pika v karieri.
Gol prvenstva: Matthaus proti Jugoslaviji.
Posamezniki, ki so najbolj blesteli na tem SP,po mojem izboru : Matthaus, Klinsman, Brehme, Berthold, Buchwald (vsi NEM) Caniggia (ARG) Baggio, Scilachi (ITA), Gascoine, Wadlle, Platt (ANG), Stojković (JUG), Oman-Biyik, Milla (KAM), Skuhravy (ČSSR)
Pravijo, da je bilo to eno slabših prvenstev po kvaliteti, vendar je bilo vseeno precej izjemno zanimivih tekem, polfinalni sta bila pa itak trilerja.
Tisto leto bi morala bit Jugoslavija svetovni prvak. Imela je neverjetno talentirano generacijo. Imam doma še vedno album s sličicami tistega svetovnega prvenstva.
Uradna pesem takratnega mundiala in zame najboljšapesem ever vseh SP je bila tale tukaj...klik
Sicer v Milanu nam ni šlo lih najbolje Jugoslavija : Nemčija 1:4:(((( Še zdaj se spomnim gole Stojkoviča proti Španiji! Škoda, lahko bi premagali tudi Agrentino!!!! Mislim, da tista Jugoslavija je imela izredni talent!
Mimogrede mi je bila ful všeč Brazilija (neverjetno kako srečo je imela Argentina) in pa Italija, ki je izpadla bolj zaradi neumne poteze vratarja Zenge! Tiso leto se je začela era Roberto Baggio! Toto pa je bil pravi golgeter!
Pa še zanimivost....Brehme je izvajal 11-m v finalu, namesto Mathaeusa, ker slednji je imel nove kopačke oz. "ne še udelane".......