Modri samuraji nogometnih zelenic

Japonska slovi po zajetnih sumoborcih in gibkih mojstrih borilnih veščin, a Japonci so tudi azijska nogometna velesila. Prvo mesto med športi pa zaseda bejzbol.

Ko pomislimo na Japonsko, pomislimo na samuraje in meče, sramežljive gejše v svilenih kimonih, suši, čajne obrede, prefinjenost, disciplino, čast, mojstrske cvetlične aranžmaje, borilne veščine, sumo, bonsaje, kamikaze, jakuze, anime, mange, Hello Kitty, vzhajajoče sonce, goro Fudži, robote, elektronske domislice in še kaj.

A posvetimo se tokrat predvsem športni plati tega zanimivega naroda, ki slovi po tem, da tradicijo v vsakodnevnem življenju uspešno združujejo s sodobnostjo. Poleg suma so japonska "specialiteta" borilne veščine, s katerimi se tudi ljubiteljsko ukvarja veliko Japoncev.

V 20. stoletju pa so začele na Japonsko kapljati "zahodnjaške muhe" in postale tudi del izobraževalnega sistema.

Najbolj priljubljen bejzbol, sledi nogomet
Leta 1936 so na Japonskem ustanovili poklicno bejzbolsko ligo in v sedmih desetletjih je bejzbol postal glavna atrakcija za japonske gledalce. Med najslavnejše japonske igralce bejzbola spada Ičiro Suzuki, ki je bil najbolj učinkoviti igralec države v letih 1994, 1995 in 1996, danes pa igra v ameriški bejzbolski ligi, natančneje v klubu Seattle Mariners.

Od ustanovitve poklicne nogometne lige leta 1992 pa je vse bolj priljubljen tudi nogomet, leta 2002 je država skupaj z Južno Korejo gostila celo svetovno prvenstvo, na katerem so nastopili tudi slovenski nogometaši. Japonci so ena najuspešnejših azijskih reprezentanc in so že trikrat osvojili azijski pokal.

Iz Francije brez točk
Japonska reprezentanca, znana tudi pod vzdevkom modri samuraji, je na svetovnem prvenstvu prvič nastopila leta 1998 v Franciji in kljub ne ravno bleščečemu nastopu - ostali so brez ene same točke - pritegnila pozornost mednarodne športne javnosti ter nekaterim igralcem zagotovila donosno službo na drugih koncih sveta.

Trener japonske reprezentance je Takeši Okada, ki je bil že selektor ekipe na njenem prvem SP-ju v Franciji. Priložnost za "popravni izpit" je dobil, potem ko je selektorja iz Bosne Ivico Osima doletela srčna kap. 53-letni nekdanji branilec Okada je med letoma 1980 in 1985 na 24 tekmah dosegel en gol.

Kapetan japonske ekipe je "bombaš" Judži Nakazava, sicer branilec v klubu Yokohama F. Marinos. 32-letni branilec Jokohame je že 11 let član izbrane vrste. Odigral je že več kot 100 tekem, po slabih nastopih na SP-ju na v Nemčiji se je odločil končati reprezentančno kariero, a ga je selektor Osim prosil za pomoč. Na domačem SP-ju zaradi slabše forme ni bil med poklicanimi igralci.

Najboljši japonski strelec vseh časov s 75 zadetki pa je Kunišige Kamamoto, napadalec reprezentance med letoma 1964 in 1977, ki je na olimpijskih igrah v Mehiki leta 1968 dal sedem golov in svoji ekipi pomagal na poti do bronaste medalje.

Pa še zanimivost za konec. Najhujši poraz so Japonci doživeli leta 1917 proti reprezentanci Filipinov, Ta jih je premagala s 15 proti 2. Natančno 50 let kasneje, leta 1967, so se jim Japonci uspeli maščevati, in to z rezultatom 15 proti nič!

Prijavi napako