Foto: Doping in uživanje mamil v nogometu

Od anaboličnih steroidov do kokaina

2. februar 2010 ob 09:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Igrajo nogomet, so slavni, služijo mastne denarce, imajo lepa dekleta, hitre avtomobile in razkošne vile. Zakaj torej posegajo po nedovoljenih poživilih in mamilih, če imajo tako rekoč vse?

Uživanje nedovoljenih poživil je v športu izrecno prepovedano. Jasno, v športu mora vselej obveljati pravica do enakosti, zaradi katere naj bi imel vsak športnik enake možnosti za doseganje vrhunskih rezultatov. Toda vsakič znova se najdejo izjeme, ki te pravice ne spoštujejo. Zaradi vse večjega pritiska in želje po premikanju mej mogočega se marsikdo zateče v svet dopinga. Atletika, ameriški nogomet, plavanje in kolesarstvo so le nekatere športne panoge, v katerih so v preteklosti odkrili številne kršitve dopinških pravil - prav nič pa za njimi ne zaostaja niti najpomembnejša postranska stvar na svetu, nogomet.

Dopinški nadzor od leta 1966
Mednarodna nogometna zveza je leta 1966 skupaj z Mednarodno kolesarsko zvezo (UCI) postala prva mednarodna športna organizacija, ki je na svojih tekmovanjih (svetovnih prvenstvih) uveljavila dopinški nadzor. Doping je, predvsem zaradi smrti nekaterih športnikov, nekaj let pozneje dvignil ogromno prahu, zaradi česar je nastala ideja o ustanovitvi neodvisne agencije, katere naloga je bila postaviti temelje v boju proti uporabi nedovoljenih poživil. To agencijo danes poznamo pod imenom WADA (World Anti-Doping Agency), nastala pa je pod okriljem Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Številni nogometaši, ki so jim dokazali uživanje anaboličnega steroida nandrolona, so zatrjevali in še vedno trdijo, da ga niso zaužili namerno. Povečano prisotnost nandrolona so med drugim našli tudi v vzorcih naslednjih znanih športnikov: Merlene Ottey, Linford Christie, Marion Jones (atletika), Greg Rusedski, Petr Korda (tenis), Barry Bonds, Roger Clemens (bejzbol), Shawne Merriman, Mike Cloud (ameriški nogomet), Shoaib Akhtar in Mohammad Asif (kriket).

Z dopinškim nadzorom so ujeli že veliko nogometašev, protidopinškim agencijam pa skrbi ne povzroča le uživanje nedovoljenih poživil, temveč tudi uživanje širokega spektra drog - od rekreacijskih do trdih. Spodaj si oglejte fotozgodbo nekaterih slavnih nogometašev, ki so v svojih karierah uživali prepovedana poživila oziroma mamila.

Mitja Lisjak

Manuele Blasi (rojen 17. avgusta 1980). Nogometaš iz predmestja Rima je svojo športno pot začel v dresu Rome, za katero je zbral vsega 7 nastopov. Sledil je prestop v Perugio, kjer je tri leta navduševal navijače s stadiona Renata Curija, nato pa je s trebuhom za kruhom odšel v Torino, kjer je oblekel dres slovitega Juventusa. Pri "stari dami" se Blasi ni naigral, zato je nastope kot posojeni igralec zbiral pri drugih klubih - tudi pri Parmi, v dresu katere je 14. septembra 2003 na tekmi proti Perugii padel na dopinški kontroli. Ta je pokazala, da je imel Rimljan v telesu povečano prisotnost nandrolona, anaboličnega steroida, ki se neformalno uporablja za večanje mišične mase. Zaradi tega je najprej dobil 6-mesečno prepoved igranja, nato pa so mu kazen po pritožbi zmanjšali na mesec dni neigranja. Trenutno je kot Napolijev igralec posojen v Palermo. Foto: EPA

Frank De Boer (rojen 15. maja 1970). Legendarni branilec, ki je večji del svoje kariere igral za Ajax in Barcelono. Po mnenju mnogih pristašev Ajaxa je bil Frank eden najboljših branilcev v zgodovini slovitega kluba iz Amsterdama, žal pa je imel tudi temno stran. 29. aprila 2001, po tekmi med Barcelono in Celto iz Viga, so na dopinškem testu v vzorcu njegovega urina odkrili preveliko količino nandrolona. Evropska nogometna zveza je Nizozemca suspendirala za eno leto, a se je De Boer po uspešni pritožbi kmalu vrnil na zelenico stadiona Camp Nou. Športno pot je leta 2005 končal v Katarju. Foto: EPA

Marco Borriello (rojen 18. junija 1982). Napadalec iz Neaplja, čigar nogometna pot se je vselej prepletala z Milanom. Tam je prvikrat tudi okusil igranje v najelitnejši italijanski nogometni ligi, a je bil primoran kot posojen igralec kmalu izkušnje nabirati pri drugih klubih (Empoli, Reggina, Sampdoria in Treviso). Pred začetkom sezone 2006/07 se je vrnil k rdeče-črnim, ki so ostali brez ukrajinskega superzvezdnika Andreja Ševčenka. Ta sezona bi morala biti za Borriella sanjska, a se je kmalu sprevrgla v nočno moro. 11. novembra 2006, po porazu z 1:2 proti Romi, so v njegovem urinu namreč našli sledi prednisolona in prednisona (oba spadata pod steroide), zaradi česar je bil z igrišč odsoten slabe tri mesece. Foto: EPA

Edgar Davids (rojen 13. marca 1973). Le kdo bi lahko pozabil enega najbolj prepoznavnih nogometašev iz 90. let? Davids je nase opozoril v fantastični ekipi Ajaxa, ki je leta 1995 osvojila Ligo prvakov, leto pozneje pa v finalu izgubila proti Juventusu. "Pitbul", kot ga je poimenoval takratni strateg Ajaxa Louis van Gaal, je nato kariero nadaljeval pri Milanu (1996-97) in Juventusu, za katerega je igral 7 let. Vseeno pa se je njegov ugled za vselej spremenil 4. marca 2001, ko je vzorec njegovega urina, odvzet po tekmi z Udinesejem, pokazal povečano prisotnost anaboličnega steroida nandrolona. Surinamec z nizozemskim potnim listom je dobil 5-mesečno prepoved igranja, ki so mu jo pozneje znižali na štiri mesece. Davids je trenutno prost igralec. Foto: EPA

Fernando Couto (rojen 2. avgusta 1969). Legendarni branilec portugalske izbrane vrste, ki je vrhunec svoje profesionalne kariere doživel v dresu Barcelone. Zanjo je sicer odigral dve sezoni, največ časa pa je preživel na Apeninskem polotoku, kjer je 7 let branil barve rimskega Lazia. Prav v dresu zadnjega je leta 2001 padel na dopinški kontroli (nandrolon), zaradi česar je dobil 9-mesečno prepoved igranja. Pozneje so mu po uspešni pritožbi kazen znižali na 4 mesece neigranja. Športno pot je leta 2008 zaključil v Parmi, v svoji karieri pa je zbral 399 nastopov in dosegel 25 zadetkov. Foto: EPA

Jaap Stam (rojen 17. julija 1972). Gologlavemu nizozemskemu branilcu, ki je svoja najboljša leta pustil v Manchestru (Man United), Milanu (AC Milan) in Rimu (Lazio), so leta 2001 v urinu našli večje sledi nandrolona ter ga suspendirali za 5 mesecev. Pozneje so mu kazen znižali za mesec dni. Stam je tako leta 2001 postal drugi nogometaš Lazia (po Fernandu Coutu), ki je bil suspendiran zaradi dopinga. Leta 2007 je kariero končal pri Ajaxu. Foto: EPA

Josep Guardiola (rojen 18. januarja 1971). Ga prepoznate na sliki? Da, gre za Pepa Guardiolo, trenutnega trenerja Barcelone, za katero je igral v devetdesetih letih, v 11 sezonah zbral 384 nastopov in dosegel 11 golov. Leta 2001 se je odločil kariero nadaljevati v Italiji, kjer pa je preživel veliko temnih trenutkov. Protidopinška agencija italijanskega olimpijskega komiteja (CONI) je v njegovem urinu odkrila povišane vrednosti nandrolona, zaradi česar je bil Pep z zelenic odsoten 4 mesece. Pozneje so ga oprostili vseh obtožb, a se je CONI odločil primer znova odpreti. Saga se je uradno končala 29. septembra 2009. Foto: EPA

EPA|Christophe Dugarry (rojen 24. marca 1972). Francoski napadalec, ki je z "galskimi petelini" leta 1998 in 2000 osvojil svetovno in evropsko prvenstvo. V dresu Marseilla je leta 1999 padel na dopinškem testu, vzorec urina pa je tako kot pri mnogih omenjenih nogometaših do zdaj pokazal vsebnost nandrolona. Grozila mu je 6-mesečna prepoved igranja, a ga je francoska nogometna zveza zaradi številnih nepravilnosti v postopku testiranja oprostila vseh obtožb in razveljavila disciplinske ukrepe. Kariero je leta 2005 sklenil v Katarju.

Christophe Dugarry (rojen 24. marca 1972). Francoski napadalec, ki je z "galskimi petelini" leta 1998 in 2000 osvojil svetovno in evropsko prvenstvo. V dresu Marseilla je leta 1999 padel na dopinškem testu, vzorec urina pa je tako kot pri mnogih omenjenih nogometaših do zdaj pokazal vsebnost nandrolona. Grozila mu je 6-mesečna prepoved igranja, a ga je francoska nogometna zveza zaradi številnih nepravilnosti v postopku testiranja oprostila vseh obtožb in razveljavila disciplinske ukrepe. Kariero je leta 2005 sklenil v Katarju. Foto: EPA

Rio Ferdinand (rojen 7. novembra 1978). Malce drugačna je zgodba branilca Manchester Uniteda Ria Ferdinanda. 23. septembra 2003 je v Carrington, kjer trenirajo nogometaši Man Uniteda, prišla britanska protidopinška agencija in naključno izbrala štiri nogometaše, med katerimi je bil tudi Ferdinand, ki jih je želela testirati. Vzorce naj bi izbrani nogometaši oddali takoj po prhanju, a je Ferdinand na vse skupaj "pozabil". Baje naj bi se mu mudilo domov, saj se je selil in posledično ni oddal vzorca svojega urina. To je sicer storil dan pozneje, a je bilo zanj že prepozno. Sledila je 8-mesečna prepoved igranja, čeprav mu nikoli niso dokazali uživanja nedovoljenih poživil. Angleška nogometna zveza je s tem jasno nakazala, da gre testiranja jemati resno! Foto: EPA

Stan Lazaridis (rojen 16. avgusta 1972). Dolgoletni član West Ham Uniteda in Birmingham Cityja (na Otoku je preživel 11 let), je kariero končal v rodni Avstraliji, in sicer v Perth Gloryju. Tam je januarja 2007 oddal vzorec urina, v katerem so našli sledi finasterida, antiandrogena, ki se v zdravstvu v večjih količinah uporablja za zdravljenje raka na prostati. Finasterid lahko prikriva sledi drugih nedovoljenih poživil, zato ga je WADA dodala na spisek prepovedanih substanc. Avstralski protidopinški komite je Lazaridisu naložil 12-mesečno prepoved igranja, zaradi katere je odšel v predčasni pokoj. Foto: EPA

Francesco Flachi (rojen 8. aprila 1975). Legendarni napadalec Sampdorie je na 250 ligaških tekmah za klub iz Genoe dosegel 107 zadetkov. Žal pa se je njegova kariera pri "blucerchiatih" končala precej klavrno. Najprej ga je septembra 2001 Italijanska nogometna zveza zaradi zbiranja stavnih informacij v Serie A suspendirala za dva meseca, nato je sledil še večji šok: 28. januarja 2007, po tekmi z milanskim Interjem, so v njegovem urinu našli sledi kokaina, zaradi česar je sledila huda, kar 16-mesečna prepoved igranja. Pozneje so to kazen zvišali na 2 leti. Trenutno se poti v dresu Brescie, ki nastopa v Serie B. Foto: EPA

Adrian Mutu (rojen 8. januarja 1979). Romunski napadalec je nase opozoril leta 2000, ko je iz Dinama iz Bukarešte prestopil v Inter Milan. Tam se ni naigral, zato je kariero nadaljeval pri Veroni in Parmi. Avgusta 2003 je prestopil v londonski Chelsea, dobro leto pozneje (29. oktobra 2004) pa je moral klub zaradi uživanja kokaina že zapustiti. Prejel je 7-mesečno prepoved igranja in denarno kazen 20 tisoč funtov. "Osel gre samo enkrat na led" pravi znani slovenski pregovor, v Mutujevem primeru pa to ne drži. 28. januarja letos so v javnost prišli izidi dopinškega testa, ki so ga opravili 10. januarja po tekmi med Fiorentino in Barijem. Tokrat je bil pozitiven na sibutramin, substanco, ki se uporablja za boj proti debelosti in ima lahko zelo resne stranske učinke (tudi smrt). Grozi mu prepoved igranja od 1 do 4 let. Foto: EPA

Diego Armando Maradona (rojen 30. oktobra 1960). Po mnenju mnogih najboljši nogometaš vseh časov. Ja, Maradona je bil zares edinstven nogometaš, unikat, kakršnega najbrž nikoli več ne bo. Žal pa je leta 1983 podlegel teži svoje neizmerne slave in se zatekel v svet mamil. Baje naj bi mamilo prvič zaužil v Barceloni leta 1983, od kokaina pa je bil odvisen vse do leta 2004, ko se je zaradi resnih zdravstvenih težav odločil na Kubi odvaditi od mamil. Poleg težav z mamili je imel zlati deček iz Argentine nemalo težav tudi z alkoholom in čezmerno težo. Mamil in alkohola naj se ne bi dotaknil že 5 let in pol. Foto: EPA

Prijavi napako