V intervjuju za MMC je 24-letni Nigerijec, ki je prejšnji teden podaljšal pogodbo z Rudarjem (a skoraj ni dvoma, da bo v januarskem prestopnem roku odšel v večji klub), povedal, da si želi še večjih izzivov, kot je igrati za Maribor. Dotaknili smo se tudi njegovega občutljivega otroštva, ko je komaj ubežal vojnim grozotam v domovini, zaupal pa nam je še, kakšen vesel dogodek ga čaka februarja.

Rudar je na tretjem mestu lestvice Prve lige, takoj za favoriziranima Olimpijo in Mariborom. Verjetno ste zadovoljni s trenutnim položajem na lestvici?
Smo. Pravzaprav je to presenetljivo glede na naš igralski kader. V lanski sezoni smo imeli več kakovostnih igralcev, letos pa je v ekipi več mladih, a talentiranih igralcev. Trdo delamo, borimo se na vsaki tekmi, predvsem pa je pomembno, da ne gleda vsak le na svojo statistiko, ampak je v mislih ekipa. Lani sem bil prvi strelec sezone, a smo bili na koncu sedmi, kar je manj od pričakovanj.

Vseeno pa vam najbrž veliko pomeni, da ste bili kralj strelcev?
Seveda, odličen občutek. Kjer koli igram, hočem biti najboljši strelec in na ta način čim bolj pomagati ekipi. Slovenska liga je kar močna, ni to enostavno.

Torej imate dobro mnenje o slovenski ligi?
Za nekoga, ki želi zgraditi kariero, je za začetek odlična. Veliko oglednikov je tu, lahko te opazijo. Če igraš dobro, te bodo na koncu sezone prodali v večji evropski klub.

V zadnjem krogu ste izgubili v Celju z 2:1. Kako bi ocenili to tekmo?
V prvih 20 minutah smo imeli veliko priložnosti za gol, tudi jaz dve. Lahko bi zmagali, če bi katero izkoristili. Imel sem slab dan, poskušal sem vsaj dobro razigravati soigralce in sodelovati v obrambi. Dali smo sicer tisti gol, ampak to ni ni bilo dovolj za točko, tako da smo bili kar žalostni.

Prejšnji teden ste z Rudarjem podaljšali pogodbo do konca sezone 2018/19, a bolj kot ne je jasno, da boste že v letošnjem zimskem prestopnem roku našli močnejši klub. Kakšne so želje?
Želim igrati v klubih, ki sodelujejo v evropskih pokalih, in biti med najboljšimi. Torej, igrati hočem v močni ekipi in v državi, kjer igrajo najboljši nogomet. Anglija, Španija, Italija, Francija. Seveda so moje sanje, da bi igral v Ligi prvakov in da bi vsi videli, česa sem zmožen.

Povezujejo vas tudi s prestopom v Maribor!
Mislim, da se to ne bo zgodilo, ne nazadnje ima Maribor veliko napadalcev. Želim si kaj še večjega, kot bi bilo igranje za Maribor.

Kateri pa so sicer vaši najljubši klubi?
Številka ena je Barcelona, pa Manchester United, Paris SG, Bayern ...

Kateri je najlepši gol, ki ste ga dosegli v Sloveniji?
(Dolg premislek) Proti Gorici lansko sezono (video si lahko ogledate na desni strani) in tudi proti Olimpiji v Velenju prav tako v prejšnji sezoni.

V Sloveniji ste dobili le en rdeč karton, in sicer lani septembra, ko ste v osmini finala Pokala Slovenije izločili tretjeligaša Jadran Dekane. Z igrišča ste morali že v šesti minuti. Kaj se je zgodilo?
Branilec Dekanov, bil je precej mlad, mi je rekel nekaj rasističnega in sem jezno odreagiral. Sodnik mi je dal rdeči karton, tri tekme nisem smel igrati.

Ste še kje morali poslušati rasistične opazke?
Ne, nikjer drugod tega ni bilo. Verjemite, povsod me sprejmejo ljubeznivo.

Vam je v Velenju kaj dolgčas? Vendarle ne gre za prav veliko mesto ...
Nočem lagati, zato moram povedati, da mi je res včasih dolgčas, saj se nič vznemirljivega ne dogaja. Ampak - ljudje me imajo radi, zelo prijazni so in se pogosto šalimo.

Menda zelo radi pijete kavo!
Drži, tudi po sedemkrat na dan grem na kavo.

Kako še preživljate prosti čas?
V nedeljo sem bil na primer v kinu, z zaročenko sva si ogledala film Thor: Ragnarok. Dober film. Zaročenka bo dva tedna na obisku v Velenju, potem se bo spet vrnila v Srbijo, v Novi Sad, mesto, ki mi je zelo pri srcu.

Lahko kaj na glas poveste tudi o veselem dogodku, ki se obeta?
Seveda. Februarja pričakujeva otroka, hčerko. Zelo se veselim vloge očeta.

Kako se počutite v Sloveniji, potem ko ste nekaj let živeli na Tajskem in v Srbiji?
Življenjski slog je drugačen kot v Srbiji ali na Tajskem. V Sloveniji ste bolj osredotočeni na posel, bolj se ženete za denarjem in ste po tem podobni Nemcem ali Nizozemcem. V Srbiji je vse bolj sproščeno, tudi na Tajskem je podobno, več jim je do zabave. Rekel bi pa, da je Nigerija mešanica slovenske in srbske miselnosti.

Omenjate zabavo. Zdaj, ko boste oče, najbrž ne bo več veliko časa za to ...
Tudi ko sem bil samski, nisem pogosto obiskoval zabav. Decembra, ko ni bilo prvenstva, sem šel morda trikrat na kakšno zabavo. Zabave niso zame, saj je zabaven že vsak dan mojega življenja. Uživam v tem, kar počnem. Zabave se mi zdijo nepotrebno zapravljanje denarja, poleg tega škoduje zdravju, če si v zakajenih prostorih in popivaš. To ni zame.

Torej niste bili nikoli na treningu pod vplivom zabave dan prej?
Kje pa. Nikoli.

Vsaj pri Rudarju vam tega trener niti ne bi oprostil. Marijan Pušnik se zdi zelo strog, se strinjate? Kakšen je vajin odnos?

Se strinjam, je strog trener. Na začetku sva imela nekaj težav, ampak zdaj se dobro razumeva. Vsak od naju je egoističen na svoj način, a on je šef in moram ga spoštovati. Marijan je dober trener, tudi kot oseba je takšen.

Kdo je po vašem mnenju najboljši nogometaš, ki igra v slovenskem nogometnem prvenstvu?
Marcos Tavares. Res je legenda v očeh vseh. Izjemen kot nogometaš in kot oseba.

Ste tudi vi tako verni kot Tavares?
V življenju ne moremo brez Boga. Verjamem, da obstaja Bog. Ne bi postal, kar sem, če mi pri tem ne bi pomagal Bog. Vsak dan molim.

Gotovo se na Boga spomnite tudi takrat, ko pomislite na zelo težko otroštvo, saj ste na lastni koži občutili grozote vojne. Kaj se je dogajalo?
Živeli smo na severozahodu Nigerije, v Kaduni. Pet otrok je bilo v družini, imel sem še dva brata in dve sestri. Ko sem bil star osem let, je izbruhnila vojna med muslimani in katoličani. Skrivali smo se v hiši in se nato vendarle rešili. To je bila strašljiva izkušnja, hvala Bogu, da mi je dal še eno priložnost v življenju. Oče, ki je bil poslovnež, je sicer izgubil vse premoženje in začeti smo morali z ničle. Še vedno kdaj jokam, ko pomislim na tiste čase, zelo me čustveno pretrese. Mi je pa tista grozna izkušnja vseeno nekaj dala in vem, kaj pomeni biti borec v življenju.

Leta 2012 ste odšli na Tajsko, kjer ste igrali do leta 2014. Kako, da ste se odločili za Azijo?
Najprej sem igral v Kamerunu, na nekaterih turnirjih sem bil najboljši strelec, nato pa dobil ponudbo iz Švice, iz Lugana. Na ambasadi so rekli, da bi moral čakati 15 dni, da bi dobil vsa dovoljenja za odhod v Švico, tam pa so me želeli v treh dneh. Prestop je padel v vodo, nato pa sem sprejel ponudbo iz Tajske.

Če bi podpisali pogodbo z velikim klubom: kako bi zapravili prvi milijon evrov?
Predvsem bi poskrbel za družino, da bi dobila vse, kar si želi. Gotovo bi nekaj kupil tudi za mojo princesko, ki se bo kmalu rodila. Pa seveda poskrbel za stanovanje, avto ...