Vaša ocena: 
Ocena 4,2 od 13 glasov
Ocenite to novico!
| V tem trenutku nimamo igralca, ki bi bil sposoben sam reševati zadeve na igrišču oziroma ki bi imel tako dominantno vlogo tudi kot lider zunaj igrišča. Zaradi tega je po mojem mnenju treba nekoliko spremeniti način dela, razmišljanja in igre, ne pa na silo iskati nekoga, kajti v tem iskanju čarobne palice pač ni. To se vidi na kilometre. |
| V Ljudski vrt je prišla peta reprezentanca na svetu in vrnitev reprezentance po devetih letih v Maribor je narekovala to, da je treba ljudem ponuditi neko doživetje, neki spektakel. Sigurno sta naša dva gola in še kar nekaj priložnosti dokaz temu, da nismo igrali destruktivno, da smo poskušali zmagati, da smo igrali napadalno. Je pa to tisto, kar sem že omenil: tiste individualne napake, ki bodejo v oči, ki meni kratijo spanec, so preočitne. Dokler se ne bomo tega rešili, ne bo kakšnih velikih možnosti za odmevnejši rezultat. |
| Vsaka dobra igra bo te fante dvigovala, vsak pravi pristop, vsak aplavz s tribune bo fante dvigoval, jih delal močnejše, kvalitetnejše. Tudi jaz in vsi mi pa se moramo navaditi tudi na tisto pozitivno, konstruktivno kritiko, če določene zadeve niso dobre. Tukaj je brez veze, da si mažemo oči in da iščemo izgovore ali alibije. Jasno je, da ti fantje prihajajo v najboljša leta in čim prej bi bilo treba vse skupaj pretvoriti tudi v pozitivne rezultate. |
| Kar se tiče vsakomesečnega pojavljanja Srečka Katanca: tudi tega se ne da znebiti v slovenskem nogometu. Tudi s tem moramo vsi skupaj živeti in tega se dobro zavedam. Če nekdo naredi tako velike uspehe, potem se njegovo ime in priimek vedno vlečeta skozi razne neuspehe. Tako je in tako dolgo bo, dokler Srečko Katanec mogoče res ne bo spet sedel na klop slovenske reprezentance. |
| Jasno je, kakšna tekma nas čaka. Čaka nas pritisk domačinov, takrat je treba seveda zdržati tiste uvodne minute, potem pa iskati svojo priložnost, ampak ne samo v protinapadih, tudi v kontroliranju igre, v držanju žoge v svoji posesti, predvsem pa v agresiji na njihovo zadnjo linijo. Moja razmišljanja gredo predvsem v to smer, kako čim bolj obremeniti njihovo zadnjo linijo, tako da se nekako del taktičnega plana že nagiba tudi v to smer. |
Matjaž Kek je v intervjuju za Radio Slovenija, katerega prvi del ste že lahko prebrali, govoril tudi o senci Srečka Katanca, ki bdi nad njim.
Selektor slovenske nogometne reprezentance, ki bo v torek praznoval 47. rojstni dan, je Igorju Tomincu med drugim izdal, kakšen bo glavni načrt na sobotni tekmi proti Poljakom v Vroclavu.
Zanima me, koliko si želite, da bi se ekipa čim prej strukturirala hierarhično, da bi dobila "liderja", ideologa igre, kajti zdi se, da v tem trenutku vse to v tej reprezentanci še ni izoblikovano?
Na to vprašanje ste že ponudili odgovor. V tem trenutku nimamo igralca, ki bi bil sposoben sam reševati zadeve na igrišču oziroma ki bi imel tako dominantno vlogo tudi kot lider zunaj igrišča. Zaradi tega je po mojem mnenju treba nekoliko spremeniti način dela, razmišljanja in igre, ne pa na silo iskati nekoga, kajti v tem iskanju čarobne palice pač ni. To se vidi na kilometre.
Poskušamo na neki drug način, skozi porazdelitev določenih vlog, predvsem pa z večjim prevzemanjem odgovornosti vseh igralcev. Ne glede na to, da v določenih trenutkih nimamo tistega, ki bi lahko z enim strelom, z enim golom zadevo lepše "zapakiral". To so tista dejstva, s katerimi pač v tem trenutku moramo živeti. Ni ga, pa če ga iščemo z največjim povečevalnim steklom.
Predsednik zveze Zavrl je rekel, da je treba najti model igre, ki bi vrnil navijače na tribune. Kakšen naj bi bil ta model? Ali manjka res samo ta strelec, ki bi zapečatil kakšno tekmo, ker je jasno, da je tudi v času največjih uspehov Slovenija igrala destruktivno, ampak je dosegala gole? Lahko zdaj ponudite napadalni model, ki bi pritegnil gledalce, pa čeprav bi prinesel malo točk?
Tudi tukaj je moja filozofija takšna, kot so pokazale tekme proti Madžarski, Švedski in Hrvaški. Mi bi se lahko morda na Švedskem in proti Hrvaški zaprli, čakali na eno "kontro" in potem celo z večjo možnostjo iskali ugoden rezultat. Na Švedskem smo namenoma poskušali neke stvari, kar se tiče napadalne igre, imeli smo priložnosti in bili popolnoma enakopravni Švedom, ki so odhajali na evropsko prvenstvo.
V Ljudski vrt je prišla peta reprezentanca na svetu in vrnitev reprezentance po devetih letih v Maribor je narekovala to, da je treba ljudem ponuditi neko doživetje, neki spektakel. Sigurno sta naša dva gola in še kar nekaj priložnosti dokaz temu, da nismo igrali destruktivno, da smo poskušali zmagati, da smo igrali napadalno. Je pa to tisto, kar sem že omenil: tiste individualne napake, ki bodejo v oči, ki meni kratijo spanec, so preočitne. Dokler se ne bomo tega rešili, ne bo kakšnih velikih možnosti za odmevnejši rezultat. V tistem trenutku, ko se bo to vse skupaj zložilo in se bo sigurno zložilo v naslednjem času, takrat bo reprezentanca Slovenije gledljiva.
Čisto pošteno, tudi reakcija polnega Ljudskega vrta je bila taka, da ta način igre navijači enostavno odobravajo in na tem moramo graditi. Je pa seveda v kvalifikacijah včasih treba znati igrati tudi na rezultat in v določenih delih tekme bomo morali več stvari posvetiti tudi sami "defenzivi", ker bo na koncu koncev tako narekovala tudi kvaliteta posameznikov. Ampak trend v evropskem in svetovnem nogometu je v agresivnosti, v ogromno teka, v dobri tehniki. Tukaj imamo mi še kar nekaj problemov. V teh segmentih se dejansko strinjam z vsemi, da smo še daleč od tistega idealnega, ampak to so že problemi za nekaj let in ne za leto in pol.
Se pravi, da bomo še nekaj let čakali na najboljšo formo trenutnega okostja slovenske reprezentance. Konec koncev zdaj ti reprezentanti igrajo v boljših klubih kot nogometaši nekdanje zlate generacije. Upravičeno pričakujemo, da nekoč nekaj bo iz tega.
Absolutno se strinjam. Individualno imamo igralce, ki zdaj igrajo v dobrih klubih, ki tudi res igrajo in so kar pomembni člani teh klubov. Seveda je zdaj treba vse skupaj skomponirati v pravo fizionomijo ekipe. V reprezentanci pač ni veliko časa za trening, predvsem glede psihične priprave je ogromno za postoriti.
Je pa res, da bo vsaka dobra igra te fante dvigovala, vsak pravi pristop, vsak aplavz s tribune bo fante dvigoval, jih delal močnejše, kvalitetnejše. Tudi jaz in vsi mi pa se moramo navaditi tudi na tisto pozitivno, konstruktivno kritiko, če določene zadeve niso dobre. Tukaj je brez veze, da si mažemo oči in da iščemo izgovore ali alibije. Jasno je, da ti fantje prihajajo v najboljša leta in čim prej bi bilo treba vse skupaj pretvoriti tudi v pozitivne rezultate.
Kakšne cilje ste si postavili oziroma vam jih je zastavila zveza, da boste uspešno izpeljali ta kvalifikacijski ciklus, da se ne bo recimo vsakih nekaj mesecev operiralo s Srečkom Katancem in tako naprej? Koliko imate tega nad sabo, rezultatskega cilja?
V nobenem trenutku ni vodstvo nogometne zveze pogojevalo nekih rezultatov, ampak meni kot selektorju je popolnoma jasno, da se vse skupaj meri z rezultati. V A-selekciji še posebej. Čeprav sem zelo zadovoljen, da smo okostje reprezentance za naslednja leta našli. Z nekimi dopolnitvami, z novimi igralci, ki bodo vedno prihajali in odhajali, bo to reprezentanca, ki lahko traja kar nekaj let. In to je že dobro.
Kar se tiče vsakomesečnega pojavljanja Srečka Katanca: tudi tega se ne da znebiti v slovenskem nogometu. Tudi s tem moramo vsi skupaj živeti in tega se dobro zavedam. Če nekdo naredi tako velike uspehe, potem se njegovo ime in priimek vedno vlečeta skozi razne neuspehe. Tako je in tako dolgo bo, dokler Srečko Katanec mogoče res ne bo spet sedel na klop slovenske reprezentance. Ampak o tem naj odločajo drugi, jaz sem tukaj zato, da nekaj naredim v tem danem trenutku, ki ni lahek - razdeljenost v slovenskem nogometu je bila v zadnjih letih ogromna.
Vsi, ki smo v tem vmesnem času delali in delamo, imamo kar nekaj težav, ampak zato smo tukaj, da jih poskušamo rešiti. In če jih bomo uspešno rešili, bomo obstali, če jih ne bomo uspešno reševali, pa bodo prišli novi ljudje. Jaz se tega zelo dobro zavedam, a mi ni to neki meč nad glavo in mi tudi ni tega nikoli pogojevalo vodstvo nogometne zveze. Tega enostavno ne bi sprejel.
Rekli ste, da je okostje sestavljeno, vendar zaradi poškodb ali neigranja v svojih klubih vsi še niso vpoklicani. Koga še pogrešate od tistega ideala?
No, pogrešam vsakega kvalitetnega. Gotovo bi mi bilo zdaj lažje razmišljati, če bi imel Mileta, ki se je pač odločil tako, kot se je. Kot sem že rekel, sem to sprejel in ga popolnoma razumem. Na drugi strani se je na žalost poškodoval Vršič v tistem trenutku, ko je izgledal, da bi lahko povlekel to reprezentanco. Vrnil se je Robi Koren, takšen kot ga jaz pričakujem, in sem tega zelo vesel.
Manjka Dado Stevanovič, ki je bil v tej generaciji pomemben člen, ampak ima svoje klubske probleme. So še imena, s katerimi bi lahko zdaj operirali, vendar imamo, kar pač imamo. Z veseljem bom povabil v reprezentanco vsakega igralca, ki si bo to zaslužil z odnosom - tudi to je zelo pomembno - predvsem pa z dobrim delom in dobrimi igrami.
In ko smo že pri konkretnih imenih, kako je z Miranom Burgičem, ki je bil dlje časa v vaših zelo resnih kombinacijah?
Z Miranom sva govorila nekaj dni nazaj. Na začetku sezone je izgledal v AIK-u zelo dobro, je igral, vrnil se je po dolgi poškodbi. Ampak že takrat sem opozarjal, da se po takšni poškodbi po navadi zgodijo dobre stvari, potem pa igralec zapade v določeno krizo, ki je posledica večmesečne pavze. Miranu se je zgodilo prav to.
Zdaj je njegova minutaža v klubu zelo majhna oziroma premajhna, ampak Miran je zelo inteligenten fant in vse to skupaj sprejema, tako kot je sprejel svojo poškodbo. Se pravi, s trdim delom se mu je uspelo vrniti, zdaj je s trdim delom treba samo še najti tisto pravo formo. V tujini je to marsikdaj zelo težko, ker tam sentimentalnosti v profesionalnem športu ni. Ampak mislim, da je na pravi poti, manjkajo mu samo določene stvari. Prepričan sem, da bo kar hitro z nami.
Kaj lahko torej pričakujemo proti Poljski? Bojevito igro Slovenije, veliko kartonov, trdo igro v obrambi ali bo morda vendarle Slovenija tista, ki bo več ustvarjala na tej tekmi?
Predvsem pričakujem pozitiven rezultat in vesel sem izjave našega golgeterja Novakoviča, kako odločno je napovedal, da ne bomo izgubili. Pa čeprav se lahko tudi to zgodi, saj so Poljaki veliki favoriti. Ampak če bo to prava moška borba, agresivnost, pa čeprav z določenim številom kartonov, ob tem pa še neka igra, v kateri bomo tudi Poljake prisilili v to, da bodo razmišljali o svojem golu, potem sem prepričan, da lahko iztržimo pozitiven rezultat.
Jasno je, kakšna tekma nas čaka. Čaka nas pritisk domačinov, takrat je treba seveda zdržati tiste uvodne minute, potem pa iskati svojo priložnost, ampak ne samo v protinapadih, tudi v kontroliranju igre, v držanju žoge v svoji posesti, predvsem pa v agresiji na njihovo zadnjo linijo. Moja razmišljanja gredo predvsem v to smer, kako čim bolj obremeniti njihovo zadnjo linijo, tako da se nekako del taktičnega plana že nagiba tudi v to smer.
C. R.
Nej jutri na igriscu dokazejo, kaj so nardili, pa bomo pol govorili... Pametnega se zdej delat, k itak nc ne vemo, je tko butasto, k ta zadeva s patrijo... Ma mi Slovenci se nekje mormo kregt, ce ne ni v redi... Ne vem, kdaj nas bo navadlo, da mormo bit mponosni na svoj narod, na svoje sportnike, pa tudi ce ga kdaj mal userjejo...
Vsaj en pameten človk...
upam da me presenetjo
Potem bo lažje.
In upam da bo Kek pameten in ne bo kolovratil s kapetanskim trakom naokoli ter ga dal raje kar Handanoviću, ki ga bo lahko potem dolgo nosil in ne bo morebitne kregarije glede tega!
Potem pa sanja nekaj o stevanoviču, ko ni igral tri leta, cesarju in podobnim :D Ta se pa res zna dober zagovarjat :)
Šalo na stran,Komca iz reprezentance ven,Žlogarja pomaknit v obrambo pa nažalost Korena nazaj(očitno ni več tak slab kot je bil,če igra tako dobro v WBA). Res škoda da se je Vršič tako poškodoval,ded ma velik talent.