V Mariboru so v okviru Evropske prestolnice kulture predvajali film Pregnani mojster avtorjev Jurija Hudolina in Jake Lucuja. Film govori o najboljšem slovenskem nogometašu v času samostojne države. Zahović se je po ogledu filma v Odmevih pogovarjal z Rosvito Pesek.

Kako se počutite zdaj, ko ste upodobljeni na dokumentarnem filmu?
Ja, precej sramežljivo. Gledati film o samem sebi je precej čudno, navdaja me s posebnimi občutki, ki jih do zdaj nisem bil vajen, ampak navsezadnje sem zelo zadovoljen z vsebino filma.

Ste videli v njem vse svoje lepe pa tudi kakšno manj lepo potezo? Kako se je odzvalo občinstvo? Vaši prijatelji?
Življenje nekega profesionalca oziroma človeka ni posejano samo z rožicami, tako je ta film pokazal nekaj, kar je del življenja.

Predstavitev filma sovpada z velikimi dogodki na Poljskem in Ukrajini. Kako vi vidite to prvenstvo?
Prvenstvo se je šele začelo, spremljal ga bom po svoji moči, saj sovpada s pripravami NK Maribor. Tako bom večino energije in moči usmeril v naš klub, seveda pa si bom ogledal tudi kakšno tekmo.

Bili ste na dveh največjih tekmovanjih, tako na evropskem kot svetovnem prvenstvu. Kako danes gledate tekme? Se razburjate? Se veselite? Štejete zamujene priložnosti? Gledate tekme s prijatelji? Kakšen odnos imate danes do takih prvenstev?
To prvenstvo ni enako kot prejšnje svetovno, saj Slovenija ne sodeluje. Ko igra Slovenija, se tekma gleda s posebnimi čustvi, zato nam je zdaj dosti lažje.

Kariero ste končali pred sedmimi leti. Je v vas še kaj nostalgije? Bi še kaj igrali?
Ne, definitivno ne. Nostalgija je nekaj, kar verjetno človek živi in doživi mogoče malce kasneje. V meni je še dovolj energije za prihodnost.

Kdo je vaš favorit? Za koga navijate?
Eno je srce, navijam tako za svojo Portugalsko, tudi za sosede Hrvate, ki jim želim vse najboljše. Realno pa je Nemčija trenutno favorit številka ena.

Ko gledate film o svoji karieri in preteklosti, v njem vidite vse zmagoslavne zadetke, vaš pohod po stadionu. Vidite pa tudi verjetno kaj, česar morebiti danes ne bi ponovili, če bi bile okoliščine enake. Ste videli kaj takega, česar ne bi ponovili?
No, to vprašanje je zelo zanimivo, ampak skriva tudi nekaj pasti. Če ne prevzamem krivde, ki mislim, da je ni, bi seveda drugače reagiral.