Jon Gorenc Stanković je že pri 17 letih dobil priložnost v članski vrsti Domžal in celo nosil kapetanski trak. Odigral je 20 tekem, med strelce pa se ni vpisal. Foto: NK Domžale
Jon Gorenc Stanković je že pri 17 letih dobil priložnost v članski vrsti Domžal in celo nosil kapetanski trak. Odigral je 20 tekem, med strelce pa se ni vpisal. Foto: NK Domžale

Ko si star sedem, osem let, si zelo želiš, da boš za svoj klub nekoč zaigral v članskem moštvu. Meni je to uspelo, s 17 leti sem bil celo kapetan. To je velika čast in na neki način pravljica.

Jon Gorenc Stanković
Pri 190 cm sodi med višje branilce, manjka pa mu še kakšen kilogram. Foto: NK Domžale

Ne ponudi se vsak dan takšna priložnost, da greš igrat k drugi ekipi Borussie!

Jon Gorenc Stanković
V Domžalah je igral v zvezni vrsti, pri Borussii pa se bo pomaknil na mesto osrednjega branilca. Foto: NK Domžale

Začel sem kot branilec, ko sem bil star od 10 do 13 let, sem igral v napadu. V Domžalah sem bolj ali manj igral v zvezni vrsti, v Dortmundu pa so me preizkusili na mestu "štoperja".

Jon Gorenc Stanković
Za obetavnega mladeniča se je zanimalo kar nekaj klubov. Pri Fiorentini je bil že na preizkušnji, nazadnje pa je pristal pri Borussii. Foto: Aleš Fevžer

Med nemško in angleško ligo niti ni toliko razlike. Res je, da bi rad enkrat igral v Liverpoolu, ampak ne bom ravno nesrečen, če se to ne bo zgodilo.

David Luiz
Za Jona Gorenca Stankovića je najboljši branilec ta hip David Luiz, ki se iz Chelseja seli v Paris SG. Foto: EPA

zaveda, da mu do vrhunskosti še veliko manjka, a vseeno je prepričal Borussio, da ga je vzela v drugo ekipo. Pred selitvijo ga čaka še boj za mladinski naslov.

18-letni nogometaš Domžal bo tri leta posojen nemškim podprvakom Borussii Dortmund, klub pa ima možnost, da ga odkupi. Obetavni mladenič se bo čez slab mesec preselil v Dortmund, kjer upa, da bo v drugi ekipi dobil svojo priložnost. V dresu Domžal ga po končani članski sezoni čakata še tekmi v mladinskem prvenstvu, kjer lahko varovanci Darka Birjukova že v sredo v Celju prvič v zgodovini postanejo državni prvaki v mladinski konkurenci. Po Jonovi poti gre tudi njegov mlajši brat Ibor. Morda bosta nekoč podobno kot brata Dragić v košarki gonilni sili slovenske nogometne reprezentance.


Ko je bilo jasno, da boste postali član Borussie, ste izjavili: "Pravljica naj se nadaljuje." Mar ne bi bilo bolje reči, da se zdaj šele začenja?
Ko si star sedem, osem let, si zelo želiš, da bi za svoj klub nekoč zaigral v članskem moštvu. Meni je to uspelo, s 17 leti sem bil celo kapetan. To je velika čast in na neki način pravljica. Upam, da se bo tako nadaljevalo, se pa zavedam, da ne bo šlo brez trdega dela.

Kdaj se selite v Dortmund?
17. junija se začnejo priprave, tako da bom nekaj dni prej že tam.

Najbrž vas ne čaka ravno hiša z bazenom ...
Ne, s še nekaterimi soigralci bom stanoval v domu, ki so ga zgradili pred nekaj meseci in je zelo blizu trening centra. Za prvo leto je to najbolje.

Boste imeli avto?
Na začetku ne.

Vozniški izpit že imate?
Ravno v petek me čaka glavna vožnja.

Bo v Dortmundu z vami tudi oče Mile?
Samo v prvih dneh bo z menoj vsa družina, potem se bom moral znajti sam.

Vas skrbi, ali boste zmogli? Znate nemško?
V srednji šoli se nemščino učim tri leta, tako da poznam osnove jezika. Seveda bi lahko znal tudi bolje. Včasih pomislim na to, kako bo, ko bom sam, saj nikogar ne poznam, ampak verjamem, da se bom hitro navadil.

Ste v tretjem letniku gimnazije. Boste srednjo šolo dokončali v Nemčiji?
Ne, zmenili smo se, da bom tu dokončal gimnazijo. Ko bom prost in se bom vrnil v domovino, bom pisal teste.

Kaj pravite na mnenje, da bi morali v Domžalah ostati še kakšno leto ali dve in se potem odpraviti v tujino?
Ne ponudi se vsak dan takšna priložnost, da greš igrat k drugi ekipi Borussie!

Kaj sploh pričakujete?
Upam, da se bom izkazal z delom, si prigaral svoje mesto v ekipi in seveda čim več igral. Vse bo odvisno od mene. Večina igralcev v drugi ekipi Borussie je starih od 20 do 22 let. V zadnji sezoni je bila ekipa nekje na sredini lestvice tretje nemške lige.

Visoki ste 190 cm, zdi pa se, da se boste morali še malce okrepiti.
Se strinjam. Nekaj kilogramov bo še treba pridobiti, da jih bom imel 80 ali malo več.

Kaj vam tehnično še manjka do res vrhunskega igralca?
Vse.

No, ampak - kaj bi radi najprej izpopolnili?
Na primer, da bi bolje odigral ena na ena.

Kakšni so bili vtisi po dvotedenskih pripravah z Borussio?
Občutek je bil dober, saj sem spoznal, da mi lahko uspe. Videl sem, da se lahko kosam z igralci.

Kaj je rekel trener druge ekipe David Wagner, ko ste bili tam na dvotedenski preizkušnji?
Da sem dobro oddelal treninge in da upa, da se poleti pridružim ekipi.

Kako pa bi primerjali preizkušnji pri Fiorentini, kjer ste bili pred dvema letoma, in zdajšnjo v Dortmundu?
V Dortmundu sem se veliko bolje počutil, čeprav je bil v Firencah z menoj oče, v Dortmundu pa sem bil sam. Razmere za delo so boljše, več je igrišč, boljši trening center imajo. In ogromen stadion Westfalen. Čeprav je bil prazen, se mi je zdel res velik.

Še preden oblečete dres Borussie, želite v državnem prvenstvu do 19 let z Domžalami postati prvaki. Kako vam kaže?
Štiri točke smo pred Mariborom, do konca prvenstva pa sta še dve tekmi. Torej, z eno zmago bi bili zanesljivo prvaki. V sredo igramo s Celjem v gosteh, v nedeljo doma z Jadran Dekani. Moja selekcija je bila že trikrat državni prvak, in sicer v kategoriji U-12, U-14, med kadeti in zdaj upamo, da nam bo uspelo še med mladinci. Očitno klub dobro in načrtno delo z mladimi igralci.

Kaj pa so rekli soigralci, ko so izvedeli, da boste igrali za slovito Borussio?
Hecali so se, da jim bom lahko pošiljal kopačke in drese, seveda pa so mi vsi zaželeli srečo.

Prihajate iz športne družine. Kakšno vlogo je imel oče Mile pri vaši nogometni vzgoji?
Odločilno. Vpeljal me je v nogomet, da sem ga začel igrati in živeti z njim. Najprej sem treniral v Ihanu, v kategoriji U-10 pa sem bil že v Domžalah. Oče je bil sicer v zadnji sezoni pomočnik članske ekipe v Domžalah, zdaj pa je prevzel mlajše selekcije.

Vam največ pomeni njegovo mnenje?
Da. Ali pa mnenje trenerja članske ekipe. Če je kaj slabo, mi oče takoj pove. Nima zadržkov.

Zelo nadarjen je tudi vaš mlajši brat Ibor ...
Star je 14 in je v reprezentanci U-14. Tudi on igra v Domžalah.

Ali pogosto igrata na igrišču v Ihanu?
Kar pogosto, saj je blizu hiše. Po treningu greva tja in trenirava. Ciljava prečke in podobno.

Kaj ste pravzaprav po nogometni "izobrazbi"?
Začel sem kot branilec, ko sem bil star od 10 do 13 let, sem igral v napadu. V Domžalah sem bolj ali manj igral v zvezni vrsti, v Dortmundu pa so me preizkusili na mestu "štoperja". Mislim, da bi se moral tudi tam dobro znajti. Malo bolj moraš biti skoncentriran, saj se na sredini igrišča napaka po navadi ne kaznuje, v obrambni vrsti pa skoraj vedno se.

Vaš najljubši tuji klub je Liverpool. Bi še raje kot v nemški igrali v angleški ligi?
Med nemško in angleško ligo niti ni toliko razlike. Res je, da bi rad enkrat igral v Liverpoolu, ampak ne bom ravno nesrečen, če se to ne bo zgodilo.

Kaj je bilo ključno, da Liverpoolu ni uspelo osvojiti angleškega prvenstva?
Tisto, ko je Gerrardu na tekmi proti Chelseaju spodrsnilo. Takrat je šla lovorika. On je sicer moj vzornik, ampak - se zgodi.

Ker ste branilec, bi lahko bil vzornik tudi Sergio Ramos, ki je odigral ključno vlogo pri Realovi deseti evropski zvezdici.
Ramos je odličen igralec, ampak vseeno mi je med branilci najbolj všeč David Luiz, ki je zdaj prestopil v Paris SG. Kar se tiče finala Lige prvakov, pa v drugem polčasu kar nisem verjel, da bo Realu uspelo izenačiti. A na koncu so vendarle zasluženo postali evropski prvaki. Nisem pa navijal za nikogar, da ne bo pomote. Bližje mi je Barcelona.

Tomaž Okorn

Ko si star sedem, osem let, si zelo želiš, da boš za svoj klub nekoč zaigral v članskem moštvu. Meni je to uspelo, s 17 leti sem bil celo kapetan. To je velika čast in na neki način pravljica.

Ne ponudi se vsak dan takšna priložnost, da greš igrat k drugi ekipi Borussie!

Začel sem kot branilec, ko sem bil star od 10 do 13 let, sem igral v napadu. V Domžalah sem bolj ali manj igral v zvezni vrsti, v Dortmundu pa so me preizkusili na mestu "štoperja".

Med nemško in angleško ligo niti ni toliko razlike. Res je, da bi rad enkrat igral v Liverpoolu, ampak ne bom ravno nesrečen, če se to ne bo zgodilo.