"Ena lastovka še ne prinese pomladi. Nisem evforičen, a sem vesel, da smo zmagali s 4:1 in imeli ob tem še nekaj priložnosti. V nadaljevanju sezone mora biti pristop še resnejši," je po zmagi nad Gorico na novinarski konferenci izpostavil trener Marijan Pušnik.

Energični Korošec je popolno nasprotje svojega predhodnika Darka Karapetrovića pri spodbujanju varovancev. Ne manjka trepljanja po ramenih, objemov, gledanja naravnost v oči in podobnih prijemov. Ob takšni neposrednosti se včasih zazdi, da je nekaterim igralcem ob njej kar malce nerodno. Dodatnega motivatorja predstavlja Sebastjan Cimerotič, ki se je med polčasom "pretihotapil" kar h klopi za rezerviste in dal nekaj nasvetov nogometašem. Po lastnih besedah želi pomagati predvsem napadalcem.

Razširiti glas v deveto vas
Energijo Stožicam so v soboto zvečer dajali tudi Green Dragonsi, ki so se vrnili na severno tribuno in ves čas glasno navijali. Preostali del tribun ni bil tako poln, kot bi morda pričakovali, na njih se je zbralo okoli 1.700 gledalcev. Nova Olimpijina zgodba torej še ni predramila prebivalcev glavnega mesta, ki jih je okoli 275.000.

"Za prvič sem z obiskom zelo zadovoljen, napredek v primerjavi s prejšnjo sezono je očiten. Nisem jih pričakoval več. Hvala vsakemu gledalcu, ki si je odtrgal sobotni večer in prišel na tekmo v takšni vročini," je kozarec raje kot polpolnega in ne kot polpraznega ocenil Pušnik. "Veliko bo treba narediti še za marketing, ob tem pa moramo v nizu dobro odigrati šest, sedem tekem, da bo prišel dober glas v deveto vas. Razširiti moramo glas, da je bilo vredno gledati tekmo in da to ni bil stran vržen denar. Ko bo moštvo popolno in bo naše delo še bolj vidno, upam, da bo gledalcev štirikrat, petkrat več."

Đermanović in Kapun pregorela v preveliki želji
Najstarejši trener v slovenski prvi ligi je seveda kot vsak pozoren gledalec v igri svojih varovancev opazil še veliko napak in pomanjkljivosti: "Iluzorno bi bilo pričakovati, da že po petih tednih igramo odličen nogomet, a mislim, da ste vsi videli, da sta bili prisotni želja in agresija. Veliko je bilo teka gor in dol."

Po zgodnjem vodstvu z 2:0 bi Olimpija v končnici prvega polčasa kmalu hitro zapravila dva gola naskoka. "Pri 2:0 smo delovali zelo začetniško. Namesto da bi stopili na žogo in igrali proti nasprotnemu golu, smo storili nekaj napak. V prejšnji sezoni se je veliko igralo nazaj in nekateri imajo to še v podzavesti. Drugi so nekoliko pregoreli v preveliki želji. Đermanović je zelo dobro treniral in se je želel dokazati, a mu ni najbolje šlo, toda nič narobe. Želja je bila prisotna. Enako je bilo s Kapunom. Naredili smo veliko število napak v vezni vrsti. V celoti gledano je bilo še vedno premalo presinga in premalo hitrosti," je analiziral Pušnik.

Za najboljšega igralca tekme je izbral Roka Kronavetra: "Ogromno je tekel in zdržal vso tekmo. Dosegel je dva gola, zadel še vratnico in pokazal širok repertoar znanja."

Največ odnesel od Nemčije
28-letnega Mariborčana lahko po petih sezonah v tujini (Energie Cottbus, Györ, Petrolul Ploiesti) znova spremljamo na slovenskih zelenicah. Pušnika je spoznal že v sezoni 2009/10 pri Rudarju, kjer pa je pod njegovim vodstvom odigral samo tri tekme, saj je Dravograjčan nato zapustil klub. "Igralni položaj v zdajšnjem sistemu mi ustreza, tako sem igral tudi zadnja leta. Ker igramo zelo napadalen nogomet, lahko sodelujem v napadalnih akcijah in se vključujem iz ozadja, kar je včasih najnevarneje," pravi Kronaveter, ki po tihem upa, da bi se z dobrimi igrami mogoče po sezoni, dveh znova podal zunaj meja domovine.

Od tam ima same dobre izkušnje. "Lepo mi je bilo. Nabral sem si izkušnje, ki jih lahko prenašam na mlajše in sem jim v pomoč. Največ sem odnesel od Nemčije, kjer je profesionalizem res na visoki ravni in tam se igralec res nauči pravega profesionalizma. Olimpija za to ravnijo organizacijsko za zdaj še zaostaja. Vse je novo in se še lovimo, a sčasoma bo bolje in nam bo igralcem lažje."

Najbolj povezan z Vršičem
Otrok Železničarja Maribora, in ne Branika, kot poudari, je bil nekoč tudi reprezentančni potencial. Ob Samirju Handanoviću, Bojanu Jokiću, Nejcu Pečniku, Branku Iliću, Daliborju Stevanoviću in tudi Miranu Burgiču (po devetih letih zdaj znova pri Gorici) ter zdajšnjem soigralcu Dejanu Kelharju je pred desetletjem na Nizozemskem tvoril začetno postavo na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za nastop na EP-ju do 21 let, ko je bila Slovenija pod taktirko Branka Zupana najbližje uvrstitvi na to tekmovanje. Valter Birsa je tedaj, denimo, na igrišče vstopil šele s klopi.

"Z nekaterimi nekdanjimi soigralci v reprezentanci smo še v stikih in se slišimo, najbolj pa sem povezan z Daretom Vršičem," nam pred slovesom še zaupa junak stoženske tekme.

Arčon ponosen na mlade moči
Novi predsednik ND-ja Gorica Hari Arčon kljub porazu ni bil slabe volje. Gorica se bo v letošnji sezoni najbrž borila za obstanek, v Stožicah pa se je razmeroma dobro upirala. Svetlo upanje za klub predstavljajo mladi fantje, ki si nabirajo prve prvoligaške nastope. Januš Štrukelj (Grega Sorčan se vrača po poškodbi) je v prvi ligi med vratnicama stal šele drugič, Jaka Kolenc je igral četrtič, a prvič v začetni postavi, Jan Humar pa je debitiral. Ob koncu je debi dočakal še Andrej Kotnik. Prav nanje je bil Arčon, ki ga sicer v teh dneh najbolj obremenjuje 970.000 evrov visok dolg kluba, najbolj ponosen. "Strica iz Amerike", kot ga ima Olimpija, bodo v Novi Gorici težko našli.