Vloga favorita je trdno v rokah Nemčije, a malokdo pričakuje, da lahko Argentina doživi takšen polom kot gostiteljica Brazilija. Večina neobremenjenih ljubiteljev nogometa si želi ponovitve Ciudada de Mexica 1986, številni strokovnjaki pa se bojijo ponovitve Rima 1990.

Finala 20. svetovnega prvenstva ne bo odločil samo dvoboj Messi - Müller, temveč veliko več, zato si velja podrobneje pogledati oba finalista največjega športnega spektakla.

Sreča ali nesreča igra pomembno vlogo tudi pri odločitvah selektorjev, ki sta oba na šestih tekmah v zadnjem mesecu Brazilije 2014 dopolnila prvotno postavo in tudi spremenila sistem.

Ko ti poškodbe izboljšajo postavo
Nemški selektor Joachim Löw je po tekmah v skupini trdovratno branil odločitev, da kapetan Philipp Lahm igra zadnjega vezista, tako kot v pretekli sezoni pri Bayernu in Pepu Guardioli. Ob odsotnosti obolelega Matsa Hummelsa je nemška obramba močno plavala proti Alžiriji v osmini finala, vratar Manuel Neuer je kot libero reševal nevarne položaje. Nato se je zgodila sreča v nesreči: poškodoval se je desni bočni branilec Shkodran Mustafi in Löw je bil prisiljen v rotacijo.

Lahm je prevzel bočni položaj, kjer je zaslovel kot najboljši na svetu, na sredini pa je za obrambo postal odgovoren Sami Khedira. Sistemsko je dal Löw v igro v četrtfinalu tudi pravega napadalca Miroslava Kloseja, in ne samo lažne devetke Thomasa Müllerja, ki je v vlogi drugega napadalca pustil še večji vtis. Osnovni sistem 4-3-3 v želji po prevladi na sredini preide v 4-5-1, ključ igre pa je posest žoge, zaradi česar številni Löwu pripisujejo nadgradnjo španske tiki-take v še učinkovitejšo Die Tiki-Taken, kjer pa je v ospredju še vedno moštvo - Die Mannschaft.

Ne samo Messi, temveč moštvo
Argentinski selektor Alejandro Sabella je v klubu Estudiantes stavil na obrambni pristop in sistem 5-3-2, ki ga je moral s prevzemom reprezentance hitro opustiti. A "Mago" je s svojo priljubljeno postavitvijo začel turnir na tekmi z Bosno in Hercegovino, kar pa se je izkazalo za napako, po nekaterih poročilih tudi zaradi igralskega upora. Zaželeni sistem 4-3-3 se je zaradi poškodbe Sergia Agüera prelevil v 4-4-2, kjer še vedno prvo violino igra Lionel Messi. Vendar so ravno izločilni boji pokazali, da je tudi Argentina pravo moštvo, in ne samo superzvezdnik in druščina.

VRATARJA: Neuer - Romero

Najboljši vratar na svetu proti rezervistu pri bogatem Monacu, pravijo analize na papirju, a v sklepnem dejanju turnirja gre tudi za neposredni dvoboj za najboljšega čuvaja mreže (če izvzamemo Kostaričana Keylorja Navasa).

Manuel Neuer je prejel štiri gole in zbral 24 obramb. Dvakrat so ga matirali Ganci, v izločilnih bojih pa je obakrat prejel zadetek v izdihljajih tekme, ko je bila tekma že odločena. "Porok" za stabilnost in mir je najbolj zablestel v podaljšku osmine finala, ko je globoko v sodnikovem podaljšku z eno roko odbil najnevarnejši strel Karima Benzemaja. Izkušnje z velikih tekem govorijo v Neuerjev prid.

Sergio Romero je bil premagan le trikrat, in to samo v skupinskem delu, v izločilnih bojih pa je nepremagan ostal kar 330 minut (+ sodnikovi podaljški). "Chiquito" je imel sicer malo pravega dela - zbranih ima vsega 15 obramb, a seveda je z dvema obranjenima 11-mterovkama pri "loteriji" v polfinalu postal tudi veliki junak, potem ko je bil pred začetkom SP-ja razglašen za najšibkejši člen. Velik motiv bo tudi "poker", ki ga je pred štirimi leti v Cape Townu dobil od elfa.

BRANILCI: Lahm, Boateng, Hummels, Höwedes - Zabaleta, Demichelis, Garay, Rojo

Kdo bi si pred turnirjem mislil, da bo glavna moč Argentine obramba in da bo ahilova peta Nemčije obramba?

Nemška obrambna četverka ima zahtevno taktično nalogo - pritiskati na nasprotnika čim višje. Počasnost nekaterih členov so razgalili predvsem Afričani: Gana in Alžirija. A zgoraj omenjena evolucija je utrdila obrambo, ki ji poveljuje kandidat za zlato žogo Mats Hummels, ki pa ga muči tendinitis. Menjava za dvakratnega strelca je prepočasni Per Mertensacker, ki je znal v škripce spraviti tudi drugega osrednjega branilca Jeroma Boatenga. Znake ranljivosti občasno pokaže Benedikt Höwedes, ki se mu pozna, da je po "poklicu" najprej osrednji branilec, in ne bočni, zdaj pa bo moral kriti tudi Messija. Kapetan Philipp Lahm je utelešenje branilske vsestranskosti in zanesljivosti.

Nezaupanje do argentinskega kvarteta se ni skrivalo, a zdaj je tu najtrdnejša obramba svetovnega prvenstva. Preokornega Federica Fernandeza je zamenjal Martin Demichelis, ki je bil še pred mesecem prepričan, da ga Sabella ne bo vpoklical, zdaj pa poveljuje obrambi. Z Ezequielom Garayem sestavlja trden par, desno ima Pablo Zabaleta veliko prostora za prodiranje po boku, levo pa je največje odkritje Argentine Marcos Rojo, domnevno drugi šibki člen.

VEZISTI: Khedira, Schweinsteiger, Kroos - Biglia, Mascherano, Perez/Di Maria

Ključni dvoboj dveh trojk, ki se ob želji po prevladi okrepita z igralci iz obrambe kot tudi napada, pri čemer je za preobrazbo sistema ključna posest žoge ...

Dva reprezentančno prekaljena veterana sta bila zaradi poškodb vprašljiva za resno igranje, a zdaj sta Bastian Schwiensteiger in Sami Khedira stoodstotna, pri čemer se obema pozna tudi svežina v primerjavi s tekmeci. Dirigentska palica na sredini pripada Toniju Kroosu (2 gola in 3 podaje), premalo izpostavljenemu zvezdniku, ki raste iz tekme v tekmo in je bil glavni krivec za "blitzkrieg" proti Braziliji. Brez dvoma motor elfa!

Gavči so se tu najbolj lovili. "Carinjenje" žoge je pozdravil šele Lucas Biglia, ki je zamenjal po poškodbi preslabo pripravljenega Fernanda Gaga. Z Biglio ob sebi se je razletel Javier Mascherano, ki ostaja simbol reprezentance in po predstavi proti Nizozemski tudi narodni junak. Desni del sredine je dolgo držal drugi veliki kreativec Angel Di Maria, ki pa bo po poškodbi lahko vesel, če bo adut s klopi. Njegovo mesto je prevzel Enzo Perez, ki je še brez napak, a tudi presežka.

KRILA in NAPADALCI: Müller, Klose/Schürrle, Özil - Higuain, Messi, Lavezzi/Agüero

Smrtonosno učinkovit stroj proti zvezdniški zasedbi, ki pa se muči z goli. Nemčija je dosegla osupljivih 17 golov, Argentina pa le 7.

Thomas Müller (5 golov in 3 podaje) je glavna nevarnost tako na desnem krilu kot v sami špici napada. Strelec, ki nadaljuje tradicijo priimka, ki zna podajati in razbijati nasprotno obrambo, zaradi česar je med četverico, ki resno računa na zlato žogo. Kljub 36 letom se je Miroslav Klose (2 gola) znal preriniti v prvo postavo, in to upravičil s strelskim rekordom vseh časov. Na levem krilu Mesut Özil ni navdušil in je še dolžnik, a izredna želja ga ohranja v udarni postavi. Zlati rezervist je Andre Schürrle (3 goli), ki zna zabiti žebelj v krsto.

Lionel Messi (4 goli in podaja) je genij, ki je na začetku vlekel voz, zdaj pa se od njega pričakuje še zadnji presežek za vnebovzetje med največje nogometaše vseh časov. V izločilnih bojih še ni zadel, zato pa je pripravil vse največje argentinske priložnosti. Gonzalo Higuain se je našel na zadnjih dveh tekmah, a samo en gol je premalo. Ezequiel Lavezzi je mali terier, ki je discipliniran in obrambno odgovoren ter dejansko igra v vezni liniji. Drugi as iz rokava je zaceljeni Sergio Agüero, dolžnik turnirja.

FINALE, Rio de Janeiro
Nedelja ob 21.00:
NEMČIJA - ARGENTINA

Verjetni postavi:

Nemčija: Neuer; Lahm, Boateng, Hummels, Höwedes; Schweinsteiger, Khedira, Kroos; Müller, Özil, Klose.

Argentina: Romero; Zabaleta, Demichelis, Garay, Rojo; Mascherano, Biglia, Perez, Lavezzi; Messi, Higuain.

Sodnik: Niccola Rizzoli (Italija)