Kaj pomeni menjava neporaženega selektorja dan pred začetkom mundiala in dva dni pred sosedskim derbijem, bo pokazala tekma Portugalska – Španija, na kateri bo kot selektor debitiral Fernando Hierro. Foto: EPA
Kaj pomeni menjava neporaženega selektorja dan pred začetkom mundiala in dva dni pred sosedskim derbijem, bo pokazala tekma Portugalska – Španija, na kateri bo kot selektor debitiral Fernando Hierro. Foto: EPA
Evropski prvaki začenjajo pohod po Rusiji proti edini pravi sosedi Španiji, ki jih je pred osmimi leti na poti do naslova svetovnih prvakov premagala z 1:0 v Cape Townu. Foto: Reuters
Na SP-jih se bodo Nemci in Mehičani pomerili četrtič, vselej so slavili Evropejci. Leta 1986 v Mehiki sicer šele po 11-m v četrtfinalu, leta 1998 pa v osmini po preobratu v zadnje četrt ure z 2:1. Foto: Reuters
Hrvaška je z Argentino na prvenstvih igrala prvič leta 1998. V skupinskem delu so gavči sicer zmagali z 1:0, a so bili Hrvati na koncu kar tretji. Pred 20 leti so se južni sosedi tudi edinkrat doslej prebili v izločilne boje, kar je zdaj osnovni cilj. Foto: Reuters
Brazilci so pred štirimi leti na pripravljalni tekmi porazili Srbe z 1:0. Ker Fifa pripisuje Srbiji nasledstvo nogometne Jugoslavije, bo to peto soočenje na mundialih. Leta 1930 je takratno povsem srbsko moštvo z 2:1 porazilo reprezentanco iz Ria. Leta 1950 v Riu so bili Brazilci boljši z 2:0, a nato je takrat narodnostno mešana Jugoslavija remizirala tako leta 1954 (1:1) kot leta 1974 (0:0). Na zadnjem dvoboju v Frankfurtu je bil za najigralca uvodne tekme SP-ja proglašen Branko Oblak. Foto: Reuters
Belgija je v medsebojni zgodovini na 11 soočenjih samo enkrat premagala Anglijo, letos pa gre za tretje soočenje na svetovnih prvenstvih. Leta 1954 je bilo v Baslu kar 4:4, leta 1990 v Bologni pa je Angleže v 119. minuti osmine finala osrečil David Platt. Foto: Reuters

Uvodna tekma SP-ja vsekakor ima svojo težo in pomembnost, a odkar zadnjih treh prvenstev ne odpira več prvak, temveč država gostiteljica, manjka draž morebitnega presenečenja že na prvi tekmi. Saj se še spomnite Senegalca Pape Boube Diopa proti Franciji leta 2002 v Seulu?

Med 48 tekmami predtekmovanja izpostavljam pet dvobojev, od katerih se lahko pričakuje veliko in bodo imeli tudi ključen vpliv na razplet skupin ter s tem oblikovanje parov izločilnih bojev in poti do velikega finala 15. julija na Lužnikih v Moskvi.

Petek, 15. 6., ob 20.00, Soči; skupina B: PORTUGALSKA – ŠPANIJA
Po uvodnih treh tekmah puščavskega pokala prihaja pirenejska poslastica v olimpijskem mestu. Sosedski derbi med prvaki Evrope in še nedavnimi serijskimi osvajalci lovorik, ki pa so si že zabili nenavadni avtogol.

Portugalska je slavila na Euru 2016, kapetan Cristiano Ronaldo prihaja kot lastnik zlate žoge in trikratni zaporedni prvak Evrope z Real Madridom. A če so pred dvema letoma uspevali najprej z destrukcijo in dušenjem igre ter šele nato s pravočasnimi napadalnimi prebliski, se zdaj od zasedbe Fernanda Santosa pričakuje ambicioznejša igra, saj so z Bernardom Silvo in Andrejem Silvo pridobili ustvarjalnost in udarnost. Španija je prišla v Rusijo kot eden izmed štirih izrazitih favoritov za naslov, neporažena v kvalifikacijah in z nekaj strah vzbujajočimi predstavami, kot je bilo marčevsko razbitje Argentine (brez Messija) s 6:1. A v zadnjih dveh dneh se je marsikaj obrnilo na glavo, pri čemer so več kot upravičili vzdevek furia roja (rdeča jeza). Neobveščeni predsednik zveze Luis Rubiales je zaradi sprejetja Realove službe odpustil Julena Lopeteguija, mesto selektorja pa je prevzel športni direktor zveze Fernando Hierro. Nakopali so si ogromen pritisk, kjer si nova generacija z nosilci Marcom Asensiom, Iscom in Saulom ne sme privoščiti spodrsljaja.

Najpomembnejša tekma 1. kroga, kjer bosta v vlogi kapetana in velikih motivatorjev ter navsezadnje mogoče tudi strelcev odločala soigralca iz Madrida Ronaldo in Sergio Ramos.

Nedelja, 17. 6., ob 17.00, Moskva - Lužniki; skupina F: NEMČIJA - MEHIKA
Branilci naslova začenjajo obrambo proti nesojeni nogometni velesili, ki ji skupinski boji ne predstavljajo težav.

Nemčija je v Braziliji četrtič postala svetovni prvak, pri čemer je pokazala izjemno kolektivno predstavo, kjer ni bilo šibkih mest, hkrati pa niso bili odvisni od enega igralca. A zadnji pripravljalni tekmi se nista posrečili – poraz z Avstrijo, komajda pa so premagali Savdsko Arabijo in nenadoma sta izginila optimizem in trdna vera v nov uspeh. V 12 letih vodenja elfa je Joachim Löw vedno prišel vsaj do polfinala velikega turnirja, lani je v Rusiji na generalki osvojil pokal konfederacij tudi z bolj ali manj rezervno postavo. Prav iz lanskega polfinala pokala konfederacij izvira previdnost Mehike, ki je v Sočiju z najboljšo mogočo postavo izgubila s kar 1:4. Mehičani so na zadnjih 6 SP-jih vedno izpadli v osmini finala, samo na domačih turnirjih so prišli do četrtfinala. Običajna cokla El Tri je bilo igranje najboljših reprezentantov v bogati domači ligi, a zdaj se je to vendarle spremenilo in dobra polovica moštva zdaj igra v Evropi.

Posebno mesto na prvi tekmi obeh reprezentanc bo pripadlo vratarju Manuelu Neuerju, ki je zaradi poškodbe nazadnje za Bayern branil septembra, in veteranu kapetanu Rafaelu Marquezu, ki bo zaigral na petem svetovnem prvenstvu.

Četrtek, 21. 6., ob 20.00, Nižni Novgorod; skupina D: ARGENTINA - HRVAŠKA
Tekma 2. kroga med Messijevo druščino in izjemno hrvaško vezno linijo.

Argentina je v štirih letih po finalnem porazu na Maracani postala še bolj odvisna od navdiha in učinkovitosti Lionela Messija. Zdaj naj bi to ublažil oz. vsaj na najboljši mogoči način izkoristil selektor Jorge Sampaoli, ki je napovedal ob posesti žoge neobičajni igralni sistem 2-3-3-2, za kar bi prav tekma s Hrvati morala biti pravi preizkus, ali sploh lahko deluje. Na stavnicah Argentinci sicer kot vedno visoko kotirajo, a po treh zaporednih izgubljenih finalih, trenerskih menjavah in polomih brez Messija so sami igralci nehali govoriti z versko prepričanostjo, da gredo po naslov. Hrvaška je v kvalifikacijah prestala precej podoben vrtiljak kot Argentinci, začasni selektor Zlato Dalić si je hitro pridobil zaupanje slačilnice in tudi naklonjenost javnosti. Prva zvezdnika, vezista Luka Modrić in Ivan Rakitić, se zavedata, da so dozoreli in je to najbrž zadnja priložnost zanju, da z reprezentanco dosežeta odmeven izid. A kockasti so bili na SP-jih v izločilnih bojih samo v Franciji 1998, zaradi tega je vsaj točko proti Argentini skoraj nujna.

V središču pozornosti: bo soigralec pri Barceloni Rakitić lahko odrezal oz. preprečil podaje do Messija?

Sreda, 27. 6., ob 20.00, Moskva - Spartak; skupina E: SRBIJA - BRAZILIJA
V skupini E ob Švici in Kostariki bo morala biti vsaka tekma kakovostna, a z nekaj pristranskosti in upanja, da ne bo že vse odločeno pred zadnjim, 3., krogom je to potencialna poslastica med evropskimi in pravimi Brazilci.

Brazilija si je pod selektorjem Titejem hitro povrnila status velesile, se tudi kot prva kvalificirala za SP, z zdravim in hkrati spočitim Neymarjem pa so na pripravljalnih tekmah še okrepili status prvega favorita. Kadrovsko zaokrožena reprezentanca, ki zna odgovorno igrati obrambo (na štirih pripravljalnih tekmah niso prejeli gola!), hkrati pa spet spodbuja brazilsko igrivost v napadu, kjer so le sestavili nov magični kvartet Coutinho-Willian-Gabriel Jesus-Neymar. Srbija je nekakšna uganka, saj se ji je z novo reprezentanco uspelo uvrstiti na SP, a vseeno so menjali selektorja, Mladen Krstajić pa je vse do zadnjega iskal pravo mesto za vzhajajočega zvezdnika Sergeja Milinkovića Savića. Obrambno bi morali s triom Branislav Ivanović-Aleksandar Kolarov in pred njima Nemanja Matić biti trd oreh, za napadalni del pa so zadolženi mladci.

Če pridejo orli do dvoboja z Brazilci v dobrem položaju za napredovanje, se bo iskrilo.

Četrtek, 28. 6., ob 20.00, Kaliningrad: ANGLIJA - BELGIJA
Sklepno dejanje predtekmovanja pripada skupini G, kjer bi morali evropski reprezentanci in pretendenta na podvig v Rusiji 2018 obračunati za zmago in boljše izhodišče.

Anglija stavi na mladost, pri čemer pa imajo tudi malo reprezentančne kilometrine. Selektor Gareth Southgate in nogometna zveza ne skrivata, da se pričakuje vrhunec na naslednjih prvenstvih, s čimer jim je vsaj do začetka SP-ja uspelo nekoliko pogasiti vsakokratne prevelike ambicije javnosti. Po daljšem času imajo vznemirljivo napadalno postavo s trojico Marcus Rashford, Raheem Sterling in seveda golgeterjem in vodjo moštva Harryjem Kanom. Zato pa skrbita obrambni del moštva in seveda že pregovorno najšibkejše mesto vratarja – že s pravcatim prekletstvom bo skušal opraviti 24-letni Jordan Pickford. Belgija je bila že pred štirimi leti predstavljena kot skrito presenečenje, ki bi lahko šlo tudi vse do konca, prišli pa so do četrtfinala. Kakovostno je zasedba rdečih vragov v Rusiji še močnejša, s selektorjem Robertom Martinezom pa tudi delujejo prepričljiveje. Od vratarja Thibauta Courtoisa do napadalca Romeluja Lukaka so blesteli v kvalifikacijah, kjer so tresli mreže kot za stavo, in so favoriti skupine. Da upravičijo status napovedanega presenečenja in si izborijo lažjo pot do uspeha, morajo tako prvi kot drugi osvojiti skupino.

Kdo so boljši premierligaši? Domačini Angleži ali tuje okrepitve iz Belgije? 11 Belgijcev, ki so večinoma tudi nosilci reprezentance, namreč igra v Premier ligi, kjer sta Eden Hazard in Kevin de Bruyne zrežirala zadnji dve prvenstvi.