Kolesarska Dirka po Franciji v teh dneh gostuje v Pirenejih. Prav včeraj pa je minilo natanko 100 let od dne, ko so vodilnega kolesarja na dirki, ki so jo prvič izvedli leta 1903, oblekli v rumeno majico. Foto: Reuters
Kolesarska Dirka po Franciji v teh dneh gostuje v Pirenejih. Prav včeraj pa je minilo natanko 100 let od dne, ko so vodilnega kolesarja na dirki, ki so jo prvič izvedli leta 1903, oblekli v rumeno majico. Foto: Reuters

Rumeno majico za svojega rojaka je s padalom na cilj ure resnice v Pauju prinesla francoska prvakinja v padalstvu. Kljub manjši nezgodi, ki se ji je pripetila ob pristanku, je bil to zares trenutek, ki so si ga prireditelji lahko le želeli.

Ob pogledu na štartno listo na začetku letošnjega Toura si namreč skoraj nihče ni mislil, da bi v 13. etapi rumeno majico nase lahko nadel Julian Alaphilippe. Morda je kdo računal na njegova rojaka Thibauta Pinota in Romaina Bardeta, ki so jima tudi prilagodili traso ure resnice – edine na letošnjem Touru.

Alaphilippe pa je še enkrat ob vznožju Pirenejev potrdil, da je za zdaj najboljši kolesar na svetovni lestvici. V izjavi za javnost ni skrival navdušenja nad še enim podvigom, saj je na tej pentlji, s svojimi dosežki, že ničkolikokrat osmešil kolesarske poznavalce.

Ti si zdaj niti ne upajo napovedati, kaj bo danes in jutri v Pirenejih na slovitih prelazih, ki čakajo karavano in bodo prinesli ogromno višinskih metrov, ki jih bo pred zadnjim dnevom premora treba premagati.

Tudi Alaphilippe sam se ne da zmesti. Dobro se zaveda moči svojega moštva. Ve, da so močni, da so agresivni in da so željni zmag. Obenem pa po vsaki etapi, ko se napravi v rumeno, tudi poudari, da njegova zasedba na tej dirki enostavno nima kolesarja, ki bi se na koncu lahko meril za uspeh v Parizu.

Ali s tem samo podpihuje že tako brezmejno navdušenje ob francoskih cestah ali si zgolj vliva lažno upanje, lahko le ugibamo. Dejstvo pa je, da tistemu, ki zjutraj obleče majico, ta da novih, dodatnih moči predvsem s psihološkega vidika.

In tudi tega se zdaj že prekaljeni prvi mož svetovnega kolesarstva več kot dobro zaveda. Obilo igre in taktiziranja je na vsakem kilometru proge. Do Pariza pa je še vražje daleč po kilometrih in po višinskih metrih, saj za Pireneji v naslednjem tednu pridejo še Alpe.

Prvi, ki je oblekel rumeno majico vodilnega, Francoz Eugene Cristophe, je bil iz Pariza. Pred 100 leti so ga oblekli po deseti etapi. Predtem je bil vodilni že od četrtega tekmovalnega dne.

Sorodna novica Neverjetni Alaphilippe na kronometru hitrejši od Thomasa in še trdneje v rumenem!

Najbolj si je želel, da se v rumenem pripelje do končnega cilja v Parizu, ki je bil nekdaj na Parku princev. Christophe je bil za nameček še Parižan. Ni mu uspelo zaradi tehnične okvare.

Največkrat je v posameznih etapah rumeno majico nosil veliki Eddy Marckx, ki jo je na sebi imel kar 96 dni. Petkrat jo je osvojil tudi na končnem cilju. Presegel ga je le Lance Armstrong, ki pa so ga nekaj let po zadnjem nastopu zaradi nečednih poslov udarili po prstih in ga za vedno kolesarsko izobčili.

Prav na dan jubileja majice so prireditelji k nastopu znova povabili tudi kolesarke. Šesta izvedba je ženskemu delu ponudila krožno preizkušnjo na trasi moškega kronometra. Priložnost so izkoristile vse najboljše, tudi šest članic BTC Cityja, ki si ob napovedanih spremembah v ženskem kolesarskem športu najbolj želijo, da bodo med elito Toura tudi čez leto dni.