Messi nikoli ni bil igralec velikih in teatralnih gest. A v nedeljo in tudi proti PSG-ju na Camp Nouu je bilo drugače. Takšne tekme so res nekaj posebnega. Tako fizično kot psihično so izjemno zahtevne in ni neobičajno, da se nogometaš odzove tako, ko se vse konča. A vendar, Messi ni običajen nogometaš in zanimivo bi mu bilo prebrati misli in odkriti, o čem je razmišljal v trenutku, ko je njegov strel v 92. minuti el clasica končal v mreži.

Ni enostavno razumeti Messija, igralca, ki ga po nogometnih igriščih ženeta dva najpreprostejša motiva - ljubezen do nogometa in do zmagovanja. In prav na zelenici Bernabeua leži pravi razlog Messijeve nedeljske proslave.

Casemirova umazana obrambna igra vso tekmo, Marcelov komolec v obraz, po katerem je na tleh obležal okrvavljen, brutalnost ter izključitev Sergia Ramosa ter izenačujoči gol James Rodrigueza ...

V nedeljo se je na Bernabeuu sprožil plaz dogodkov, ki so v Messiju podžgali plamen, preveč vsega se je akumuliralo. Gol v 92. minuti je izzval eksplozijo besa, a obenem predstavljal najboljše možno maščevanje za vse te dogodke, ki so zaznamovali tekmo, in za ves teden pred tem. To je bil gol, ki je zlomil največjega nasprotnika Barce na njegovem terenu in gol, ki je Barco vrnil na vrh. In zato je Messi navijačem Reala ponosno pokazal svoj dres, da si dobro zapomnijo, česa je sposoben.

Nekateri menijo, da je bilo Messijevo slavje posledica tega, da je končno podaljšal pogodbo z Barcelono, drugi spet, da je tako slavil svoj 500. zadetek v dresu blaugrane. A to ni res. Messi je tako slavil, ker je želel navijačem Reala pokazati, kakšen je občutek, ko premostiš toliko preprek in premagaš Madrid na tako dramatičen način. Zato je Messi pokazal svoj dres - jasen znak, da se je nekdo poseben sprehodil čez Santiago Bernabeu.

Novinar španskega športnega časnika Sport Albert Masnu je analiziral igro in proslavljanje zmagovitega zadetka Lionela Messija na nedeljskem el clasicu v Madridu, ki ga je Barcelona dobila s 3:2; Sport, STA.