Šport
(5)
"Mi nimamo velikega brata za sabo, kot NZS, pri trenerjih se je začelo premikati, na drugih področjih pa obstaja volja, da spremenimo razmerja pri javnem financiranju. Nismo v vojni z individualnimi športi, pravzaprav smo zelo blizu," je povedal predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec. Foto: BoBo

Dodaj v

Javna sredstva za šport rastejo, vendar prepočasi

Denarja iz javnih virov za šport nikoli ne bo dovolj
8. marec 2018 ob 21:36
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

"Vseh 150 naših nacionalnih športih zvez ne dobi skupaj toliko javnega denarja, da bi lahko kupile Jana Oblaka, Anžeta Kopitarja ali pa Gorana Dragića," je na okrogli mizi povedal Janez Kocijančič.

Na razpravi o financiranju športa, ki je potekala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič v uvodu priznala, da v zadnjem času javna sredstva za šport rastejo, vendar prepočasi. Letos naj bi bilo tako iz različnih državnih virov na voljo približno 30 milijonov evrov. Dodala je, da se v Evropi in svetu v zadnjem obdobju zvišujejo tudi sponzorska sredstva, zato je med drugim pomembno tudi vprašanje obdavčitev.

Predsednik Evropskih olimpijskih komitejev Janez Kocijančič je kot nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) dve desetletji in pol soustvarjal temelje slovenskega športa, tudi financ:

"Kot pravilno usmeritev se je izpostavilo razvejanost virov in projektno financiranje, na kar precej vpliva OKS kot krovna organizacija, vendar ne samostojno, kot v številnih drugih državah, ali pa to kot edini sofinancer namesto olimpijskega komiteja počne država ... Če bi šport sofinancirali le iz javnih sredstev, bi slovenski šport že zdavnaj propadel, kar bi se zgodilo tudi, če ne bi bilo osnova za delovanje prostovoljstvo."

Predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović je dejal, da ni vprašljiv temelj, ampak razdelitev sredstev, "saj dobijo individualni športi veliko več kot kolektivni, ti pa imajo veliko več članov". Dodal je, da je res, da NZS dobi precej solidarnostnih sredstev od mednarodne in evropske zveze, druge panožne zveze pa ne.

"Mi nimamo velikega brata za sabo, kot NZS, pri trenerjih se je začelo premikati, na drugih področjih pa obstaja volja, da spremenimo razmerja pri javnem financiranju. Nismo v vojni z individualnimi športi, pravzaprav smo zelo blizu," je navedel predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec.

Predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar je zavrnil delitev med individualne in kolektivne športe ter poudaril: "Skupna vreča denarja se ne veča bistveno, se pa povečuje delež tistih, ki vanjo posegajo. Če bi mi stavili le nanjo, bi si lahko privoščili le biatlon in teke. Plačamo pa več davka, kot dobimo denarja od države, prav tako pa sponzorji ne dobijo davčnih olajšav."

Zadnje je kot veliko oviro pri sponzoriranju navedla članica IO-ja OKS-a Vojka Ravbar, ki je namestnica glavnega izvršnega direktorja SKB banke. "Mi in številne druge poslovne družbe denarja ne dajemo zgolj najuspešnejšim ta čas, ampak tudi za razvejane programe mladih, brez katerih ne bo naslednjih generacij slovenskih svetovnih zvezd."

Nekdanja umetnostna drsalka Tjaša Andree Prosenc, podpredsednica Mednarodnega sveta arbitražnega razsodišča za šport, je dejala, da pogreša večje javno sofinanciranje, ne le zgolj slikanje politikov ob uspehih. "Potrebna je pomoč tudi pri razvoju in tedaj, ko ni bleščečih izidov." Obenem je poudarila boj za čistejši šport in njegove črne strani, kot so doping, dogovarjanje za izide tekem in s tem povezanimi športnimi stavami.

Trg zadnjih naj bi pri nas drugače uredili, pojavile so se zakonodajne ideje po liberalizaciji trga. "To bi povzročilo dvig kvot in večje sklade za dobitke, s tem pa se znižujejo sredstva, ki jih dobijo deležniki kot koncesijske dajatve od Športne loterije in Loterije Slovenije," je omenil predsednik uprave Športne loterije Edvard Kolar.

Nadaljeval je, da visoke kvote povečujejo oglaševanje. "To počnejo nezakoniti ponudniki. Mi tudi nimamo stav v nižjih ligah ali na prvi rdeči karton ali na prvi kot na tekmi kot oni. Vse to povečuje tveganje za stranpoti športa v ligah, kjer je manj nadzora, in obenem zelo povečuje odvisnost igralcev."

Kolar je poudaril, da je davek na srečke, ki je bil v času krize uveden kot interventni davek, ni bil pa nikoli ukinjen, samo leta 2016 prinesel dva milijona neposrednega vpliva na manjše koncesijske dajatve za športne, invalidske in humanitarne dejavnosti.

Maja Makovec Brenčič je ob sklepu dejala, da tudi druge družbene dejavnosti želijo znižanje davka, kot je predlog ničelnega davka na knjigo, ne le šport, kar je na ravni države težko uskladiti.

T. O.
Prijavi napako
Komentarji
Quatebriga
# 08.03.2018 ob 22:31
"Vseh 150 naših nacionalnih športih zvez ne dobi skupaj toliko javnega denarja, da bi lahko kupile Jana Oblaka, Anžeta Kopitarja ali pa Gorana Dragića," je na okrogli mizi povedal Janez Kocijančič.

Torej imate še toliko več razlogov, da vlagate državni denar v mlade Oblake in Kopitarje, namesto v Čope.
pandoloza
# 08.03.2018 ob 21:42
Ustvarite toliko prometa kot oni trije, in boste imeli ustrezno veliko cvenka.
Lunos
# 09.03.2018 ob 01:48
Naj se neha javni denar trošit za razne športe, ki se jih gre resno po 5 držav.
slovenc pa pol
# 09.03.2018 ob 01:04
Dejte VSI,ki ste pokradli našo lepo državico nazaj denar...pa dovolj za VSE in še več...
našejenaše
# 08.03.2018 ob 22:57
Kocjančič, torej še naprej naj država vlaga v veslače, balinarje, suparje, padalce, karateitste, plezalce, plesalce in podobne eksote. Dajmo, ustavimo to državo in malo premislimo kaj želimo! Novih Čopov sigurno NE!!!!!
Kazalo