Na Žana Kranjca se ne čaka. Foto: Reuters
Na Žana Kranjca se ne čaka. Foto: Reuters

"Ko so tekme, vstajamo zelo zgodaj. Sam vedno vstanem dovolj zgodaj, da opravim tisto, kar je potrebno. Ni kakšne živčnosti ali hitenja. Mene nikoli ne čakajo," pravi Žan Kranjec, ki je navdušil s četrtim mestom na veleslalomu.

"Brez zamujanja" velja tudi v družini Lampič. Kot pravi Anamarija Lampič – na igrah tekmuje tudi njen brat Janez – se ne le v tekaški smučini, temveč tudi sicer zaveda, da vsaka sekunda šteje. "Sem točen človek, to imamo v družini. Navadil nas je oče, ki je vedno govoril: bolje biti prej kot biti pozen. Včasih sem kar nekoliko živčna, ko nekdo zamuja," je povedala Anamarija.

Precej samokritično o zamujanju govori biatlonec Klemen Bauer, ki tekmuje na svojih četrtih olimpijskih igrah. "Včasih sem bil tisti, ki je kar precej zamujal. Z leti sem se tega odvadil, ker sem videl, da ko sem nekoga sam čakal, je bilo neprijetno. Zdaj se poskušam držati ure. Vsakemu se zgodi, da kdaj zamudi. Tistemu, ki se večkrat ponavlja, ga spodbujam, da se to ne bi več zgodilo," pravi Bauer.

Bauer ni želel izdati, na koga v biatlonskem taboru najpogosteje čakajo, toda saj niti ni pomembno. Kot dodaja Klemen, se vsakemu lahko zgodi. Deskar prostega sloga Tim Kevin Ravnjak pa je manj razumevajoč, ker je "vedno točen oziroma tudi pet minut prej. To je nekaj, kar sta me mama in oče učila od malih nog."

Za skakalce in skakalke je res neugodno, če zamujajo na odskočni mizi, sicer pa sta nas Nika Križnar in Ema Klinec pomirili, da skakalke ne zamujajo.

Vsem olimpijcem, ki jih še čakajo olimpijski nastopi, želimo, da ne bi zamudili svoje priložnosti. Saj veste, naslednja pride šele čez štiri leta.