Šport
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 23 glasov Ocenite to novico!
false
Košarkar Petrola Olimpije Erjon Kastrati (levo) in SIXT Primorske Gëzim Morina dokazujeta svoj talent na slovenskem parketu skoraj deset let. Foto: Petrol Olimpija, SIXT Primorska
       Nikoli ne bi mogel pozabiti, od kod prihajam, s Kosova, in sem ponosen na to. Seveda, rad bi nastopal tudi za Slovenijo, ki mi je veliko dala in ki sem ji hvaležen. Vendar se nič ne more meriti z občutkom, ko predstavljaš svoj rojstno deželo in rojake v mednarodni košarkarski areni. Oba sva bila zelo srečna, da je to bilo omogočeno s pomočjo sporazuma med košarkarskima zvezama Kosova in Slovenije.       
 Erjon Kastrati, Gëzim Morina
false
Krilni igralec Petrola Olimpije Erjon Kastrati je priljubljen med navijači. Foto: Petrol Olimpija
       Na začetku ni bilo preprosto, Erjon in jaz sva bila sama in drug drugemu v oporo. Prvič sem bil brez družine, na tujem. Treba se je bilo navaditi na novo okolje in kulturo. Nikogar nisva poznala, a sva imela drug drugega in tudi soigralce in vodstvo kluba, ki jim lahko rečem hvala, saj sem se z njimi počutil kot doma.       
 Gëzim Morina
false
Morina v akciji pod košem za kosovsko košarkarsko reprezentanco. Foto: Osebni arhiv
       V Sloveniji in SKZ so veliko naredili zame in se za to iskreno zahvaljujem. A potem je Kosovo postalo članica FIBE in prišlo je vabilo. Mislim, da je za vsakega športnika najvišji dosežek predstaviti svojo domovino, in tudi jaz sem se brez pomislekov odločil za to. Pogoj je bil, da se košarkarski zvezi Kosova in Slovenije dogovorita, in potem ko sta se dogovorili, sem zaigral za kosovsko reprezentanco.       
 Erjon Kastrati
false
Gëzim Morina ponosno kaže dres kosovske reprezentance. Foto: Osebni arhiv
       Če zdaj pogledam nazaj, je bila moja odločitev, da odidem v Slovenijo, pravilna. S poklicnega stališča se je vse spremenilo. Denimo, na Kosovu smo trenirali trikrat na teden, v Olimpiji pa dvakrat dnevno. Tako je nastal način življenja, ko sem se popolnoma posvetil košarki. Treniraš zjutraj, potem počivaš, treniraš zvečer, skratka ne preostane ti veliko časa za kaj drugega. To je bila velika sprememba. Osebna, človeška plat tega je bila, da sem moral prvič v življenju skrbeti za stvari, za katere nisem, ko sem živel doma, kjer sem imel mamo. Ona je skrbela za praktične stvari, zdaj pa sem moral sam poskrbeti za prehrano, pomivanje, pranje ... Tudi to je bila velika sprememba, a čez nekaj časa sem se naučil opraviti tudi to. Zdaj sem odrasel moški, ki zna poskrbeti zase in opraviti domača opravila. Mislim, da je to dober dosežek.       
 Gëzim Morina
false
Erjon Kastrati in Gezim Morina prijateljujeta tudi zunaj igrišča in sta drug drugemu opora. Foto: Osebni arhiv

"Nikogar nisva poznala, a sva imela drug drugega, soigralce in vodstvo Olimpije"

Košarkarja Petrola Olimpije in SIXT Primorske za NaGlas!
28. september 2017 ob 09:41
Ljubljana,Koper - MMC RTV SLO

Ko sta košarkarja Gëzim Morina in Erjon Kastrati kot najstnika s Kosova prišla v Slovenijo, sta naredila veliko več kot se le prilagodila novemu okolju. Morala sta dozoreti, se osamosvojiti in tudi profesionalizirati.

Tudi ta zgodba se začne s tisto začimbico, ki nam popestri življenje, z nizom naključij, ki so ju popeljala po nepričakovani življenjski poti. Tako pripovedujeta dva mlada slovenska košarkarja kosovskega rodu, Gëzim Morina in Erjon Kastrati, ki sta za oddajo Naglas pripovedovala o svoji življenjski poti ob košarkarski žogi. Štiriindvajsetletni Gëzim Morina s svojimi 204 centimetri krilni center SIXT Primorske, in dvaindvajsetletni Erjon Kastrati, s 198 centimetri krilni igralec Petrola Olimpije, sta začela »zabijati žogo« zaradi - višine.

Zgodbo o nadarjenih košarkarjih s Kosova, ki devet let košarko igrata v slovenskih klubih in sta zaigrala tudi za mlajšo slovensko reprezentanco, si lahko ogledate v oddaji NaGlas! spodaj.

»Kot sem bil še otrok, sem najprej sem igral nogomet, treniral sem že polprofesionalno v rojstnem mestu, v nogometnem klubu Balkan Suhareka. Potem pa sem zrastel in nisem mogel več igrati nogometa. Košarko sem začel igrati po naključju, saj so nekateri moji sošolci trenirali košarko in so me povabili na trening. Košarka mi je bila všeč in takrat sem postal košarkar,« pravi Gëzim Morina. Podobno se je pripetilo tudi Erjonu Kastratiju: »Vedno sem bil najvišji med prijatelji. Vsi moji prijatelji so igrali košarko in tudi jaz z njimi, malo zaradi družbe, malo pa tudi zaradi športa. Potem sem še malo zrastel in v košarki mi je šlo čedalje bolje, nato se mi je odprla možnost igrati v Sloveniji.«

Prihod v Slovenijo leta 2008 je eden izmed dogodkov v sosledju teh naključij. Takrat petnajsletni Gëzim Morina je delal družbo prijatelju: »Moj prijatelj se je odpravil na poskusni trening za Olimpijo, ki so ga organizirali menedžerji za skavte, in me povabil, da grem igrat zraven kot podpora.« Poskusna tekma v Skopju je vznemirila tudi Erjona: »Po tekmi v Skopju je k meni pristopil skavt Olimpije Dragan Janjić in me vprašal, ali bi prišel igrat poskusno en teden za Olimpijo. Seveda sem bil kot trinajstletnik in navdušen košarkar takoj za, prišel sem in po tem tednu so me v Olimpiji povabili, naj ostanem.«

Vsak začetek je težek
Tako sta oba, Gëzim Morina in Erjon Kastrati, v spremstvu staršev, pred devetimi leti prispela v Slovenijo in - ostala. Sledili so časi sprememb in prilagajanja, spomini pa so še vedno zelo sveži za oba. »Prišli smo 11. avgusta 2008. Čas je minil zelo hitro. To je bilo pomembno in zanimivo obdobje mojega življenja. Na začetku ni bilo enostavno, Erjon in jaz sva bila sama in drug drugemu v oporo. Prvič sem bil brez družine, na tujem. Potreben je bil čas, da sva se privadila na novo okolje in kulturo. Nikogar nisva poznala, a sva imela drug drugega in tudi soigralce in vodstvo kluba, ki jim lahko rečem hvala, saj sem se z njimi počutil kot doma.«, pravi Gëzim Morina. »Vsak začetek je težak, in tudi tukaj, brez družine mi je … bilo zelo težko,« se spominja Erjon Kastrati, »na srečo nisem bil čisto sam, tudi Gëzim je bil z mano od prvega dne in sva to obdobje skupaj prebrodila. V Sloveniji so naju zelo lepo sprejeli tako trenerji in soigralci kot tudi prebivalci. Hitro sva se navadila,«

Pogrešala sta predvsem družino
Dva nadobudna mladeniča, priznata, da nista imela težav ne s slovenščino, in tudi ne z zahtevnimi treningi. Le eno je nepogrešljivo, pravi Erjon Kastrati kot iz topa: »Zagotovo mi je bilo najtežje, ker sem bil ločen od družine. Bil sem mlad in sam v tuji deželi, tudi jezika nisem še znal. A v klubu so nam precej olajšali zadeve. Danes se v Sloveniji počutim kot doma.« Tudi Gëzim se strinja: »Seveda, najbolj sem pogrešal družino in prijatelje, ljudi svojega vsakdana. Edino to sem pogrešal.«

Sledila so leta rednega treninga in letos mineva devet let, odkar dva košarkarja trenirata v Sloveniji. Najprej sta oba igrala za mlajšo selekcijo Olimpije. Erjon Kastrati je kot posojeni igralec iz Olimpije igral za Škofjo Loko, potem pa je 5 sezon igral v Krki, v kateri je postal dvakrat državni prvak in trikrat pokalni zmagovalec. Gëzim Morina je nadaljeval kot posojeni igralec Olimpije na Polzeli, nato pa igral za Helios Suns tri leta in za kratek čas tudi v Mariboru. Z Olimpijo je postal pokalni prvak. Letos je Erjon Kastrati vesel, da se je spet vrnil v Petrol Olimpijo, Gëzim Morina pa se je premestil v Koper, kjer trenira za Sixt Primorsko. Kastrati ugotavlja, da so njegovi soigralci tudi njegova druga družina: »Niimava veliko časa za hobije in drugo, veliko potujeva, imava veliko treningov. Moje življenje se suka okoli košarke. V košarki je tako, da se pogosto premestiš iz enega mesta v drugo, in ko prideš tja, ne poznaš nikogar, razen soigralcev. S trenutnimi soigralci v Olimpiji se zelo dobro razumemo in pričakujem dobro igro.«

Slovenija nama je veliko dala
Morina in Kastrati sta branila barve mlajše slovenske reprezentance. A lani se je zgodila ena pomembnejših prelomnic za oba košarkarja. Namreč Kosovo je postalo član FIBE in od tega trenutka je lahko tekmovala na mednarodnih tekmah. Ker sta rojena na Kosovu, sočasno pa naturalizirana Slovenca, sta imela edinstveno priložnost izbrati eno ali drugo reprezentanco. Gëzim Morina pripoveduje, da je v medijih spremljal podobno situacijo pri ustanavljanju kosovske nogometne reprezentance, saj so se med številnimi mladimi Kosovci, ki živijo v Evropi, znašli tudi uspešni nogometaši. Tako Gëzim Morina kot Erjon Kastrati sta se o tem pogovarjala in racionalno pretuhtala možnosti. Vendar je bila končna odločitev čustvena. Prednost sta dala svojim koreninam, ki jih ne moreš izruvati, meni Gëzim Morina: »Nikoli ne bi mogel pozabiti, od kod prihajam, s Kosova, in sem ponosen na to. Seveda, rad bi nastopal tudi za Slovenijo, ki mi je veliko dala in ki sem ji hvaležen. Vendar se nič ne more meriti z občutkom, ko predstavljaš svoj rojstno deželo in rojake v mednarodni košarkarski areni. Oba sva bila zelo srečna, da je to bilo omogočeno s pomočjo sporazuma med košarkarskima zvezama Kosova in Slovenije.«

Erjon Kastrati poudarja, da odločitev ni bila lahka, ker je v čustvenem smislu slovenski košarki dal velik del sebe in še več sprejel. Toliko bolj, ker je kot mlajši igralec in slovenski državljan je tekmoval za Slovenijo v mlajših ligah U18 (mlajši od 18) in U20 (do 20 let). »V Sloveniji in SKZ-ju so veliko naredili zame in se za to iskreno zahvaljujem. A potem je Kosovo postalo članica FIBE in prišlo je vabilo. Mislim, da je za vsakega športnika najvišji dosežek predstaviti svojo domovino, in tudi jaz sem se brez pomislekov odločil za to. Pogoj je bil, da se košarkarski zvezi Kosova in Slovenije dogovorita, in potem ko sta se dogovorili, sem zaigral za kosovsko reprezentanco

Naj se Kosovo in Slovenija bolje spoznata
Čeprav Slovenija in Kosovo nista tako daleč narazen, oba košarkarja čutita, da se oba naroda še ne poznata dovolj. Dobra plat članstva v FIBI je tudi ta, da bodo tako nastale možnosti za medsebojne tekme. S tem tudi potovanja in obiski navijaških skupin.

Gëzim Morina pripoveduje o svojih izkušnjah o tem, saj so ga soigralci veliko spraševali o tem, kakšna je košarka na Kosovu in kakšno je življenje tam, sploh na začetku. A strinja se, da je bilo popolnoma drugače, ko so se kolegi imeli priložnost prepričati na lastne oči:

»Ko sem igral v mlajši slovenski reprezentanci, je naneslo, da smo imeli tekmo proti Kosovu. Nestrpno sem čakal na odhod na Kosovo, ker me je zanimalo, kako se bodo soigralci odzvali, saj sem poprej iz njihovih besed ugotovil, da imajo popolnoma drugačno zaznavanje Kosova. Na koncu so bili vsi po vrsti prijetno presenečeni nad Kosovom, načinom življenja, gostoljubnostjo, saj si Kosova niso tako predstavljali. Zelo me veseli, da je tekma pripomogla k temu, da so moji soigralci lahko pobližje spoznali deželo, od koder prihajam.«

Košarka terja disciplino
Če želiš biti uspešen v košarki, moraš biti zelo discipliniran, pri tem Erjon Kastrati poudarja, da so poleg rednih in dolgotrajnih treningov potrebna odrekanja in tudi veliko samodiscipline. »Moramo biti previdni tudi pri prehranjevanju, sploh pred treningom pride v poštev samo lahka hrana,« in doda, »včasih pogrešam 'pito' (domača različica bureka, op.a), ki jo pripravi mami.« Ob tem se nasmehne. Gëzim Morina vidi svoje življenje v Sloveniji in košarko kot eno celoto: »Če zdaj pogledam nazaj, je bila moja odločitev, da odidem v Slovenijo, pravilna. S poklicnega stališča se je vse spremenilo. Denimo, na Kosovu smo trenirali trikrat na teden, v Olimpiji pa dvakrat dnevno. Tako je nastal način življenja, ko sem se popolnoma posvetil košarki. Treniraš zjutraj, potem počivaš, treniraš zvečer, skratka ne preostane ti veliko časa za kaj drugega. To je bila velika sprememba. Osebna, človeška plat tega je bila, da sem moral prvič v življenju skrbeti za stvari, o katerih nisem, ko sem živel doma, kjer sem imel mamo. Ona je skrbela za praktične stvari, zdaj pa sem moral sam poskrbeti za prehrano, pomivanje, pranje ... Tudi to je bila velika sprememba, a čez nekaj časa sem se naučil opraviti tudi to. Zdaj sem odrasel moški, ki zna poskrbeti zase in opraviti domača opravila. Mislim, da je to dober dosežek.«


Poškodbe lahko pokvarijo načrte

Čeprav aktivna košarkarja že eno desetletje, Gëzim in Erjon sta še zelo mlada, a kljub temu razmišljata o prihodnosti. »Moj načrt je igrati košarko tudi v prihodnosti, a upam, da ne bom imel kakšnih poškodb. Poškodbe ti lahko vedno pokvarijo načrte. Upam, da se jim bom izognil in tako nadaljeval igranje košarke v naslednjih petih, desetih letih oz. kolikor bo šlo.« je previden Erjon Kastrati. Gëzim Morina razmišlja, da bo prišel čas, ko bo lahko tudi prispeval za druge: »Kosovo je šele na začetku svoje košarkarske poti. Je precej košarkarjev kot jaz in Erjon, z izkušnjami iz tujine, denimo Turčije in Finske. Razmišljati moramo dolgoročno, da bi svoje poklicno znanje in izkušnje nekoč prenesli mladim na Kosovu. Mislim, da je kosovska reprezentanca na dobri poti, saj jo sestavljamo relativno mladi igralci, ki lahko tekmujemo skupaj še deset let – seveda, če smo zdravi, saj je pri tem športu dobro zdravje zelo pomembno – in nas čaka svetla prihodnost. To velja tudi za druge športe
Pot do zmage v košarki ni lahka, pripovedujeta športnika. Zato je prva zlata kolajna Slovenije na evropskem prvenstvu zagotovo navdih tudi za vso kosovsko košarko.

VIDEO
Saša Dončić
S. B. L., Alma Bejtullahu, naglas@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
borchica
# 28.09.2017 ob 11:58
Sicer je bil pa Morina na pripravah naše repke, pa potem ko ni prišel med 12, zaprosil, če lahko zaigra za Kosovo. Mislim, da je celo odigral ene dve tekmi za našo člansko repko. Mar bi bilo bolje, da ne igra za nikogar? Za Slovenijo je sedaj itak preslab in ne vidim nobenega razloga, zakaj bi se moral siliti v našo reprezentanco. Drugače pa prej ko nismo imeli Tončija, bi bil kar soliden krilni center.
TCF
# 28.09.2017 ob 11:55
@twofours44

V Slovenijo sta sla pri 13. in 15. letih, ne pri devetih.

@rangerno1

To, da sta Sloveniji obrnila hrbet, ker sta igrala za Kosovo, je bedarija. Potem bi Spanci lahko isto trdili za Doncica, saj se je tja preselil pri 13. letih (isto oz. podobno kot onadva). Ampak za Doncica se nam zdi samoumevno, da je zaigral za Slovenijo, ker je bil tu rojen in je tu odrascal do svojega 13. leta. No, isto velja za Kastratija in Morino (za Kosovo). Tako da meni je povsem logicno in razumljivo, da igrata za Kosovo.
Binder Dandet
# 28.09.2017 ob 12:10
"NaGlas! je nova oddaja Informativnega programa Televizije Slovenija, ki spremlja življenja pripadnikov narodnih skupnosti z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji....
Z zanimivimi prispevki in gosti v studiu oddaja NaGlas! opozarja tudi na sporne prakse izključevanja in diskriminacije v družbi in skuša na ta način dvigniti raven strpnosti slovenske družbe do narodnih skupnosti z območja nekdanje Jugoslavije."

Kaj je kriterij, da se z enimi predstavniki narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije pogovarjate v tujih jezikih, z drugimi pa v slovenščini?
borchica
# 28.09.2017 ob 11:49
rangerno1
če bi bila polovica tistega res, potem ne bi pokazal takšnega zanič karakterja.


Po tvoje bi torej moral Dončić igrati za Španijo, Dan Duščak tudi, Kraljević za ZDA, Mesiček za Italijo, Šiško za Hrvaško in Čančar za Srbijo, ker so se tam kalili? Vabim te, da uporabljaš enake vatle za vse.
Chopin
# 28.09.2017 ob 10:42
Zanimiv clanek. Tezko je tako mlad stran od druzine in prijateljev.
borchica
# 28.09.2017 ob 12:03
rangerno1
tako da res ne vem kaj jokata


Kje jokata? Citiraj iz članka tvojo trditev. Prav nasprotno, hvaležna sta za topel sprejem in vse, kar sta tu dobila. Da sta pa pri 13 letih, ko sta šla od doma, bila nebogljena in izgubljena, je pa itak normalno. Bila sta otroka, ki ju je košarka oddaljila od primarne družine. To kar sta čutila, sta povedala. na žalost živimo v družbi, kjer ni dovoljeno čutiti ničesar, kar ni v skladu z nekimi pravili, ki jih je nekdo nekoč določil. Me zanima, kaj bi ti čutil, če bi pri 13ih odšel od doma?
zozozo
# 28.09.2017 ob 12:54
@rangerno1 - Povesta, da jima je bilo težko brez družine (komu pa ni?), ampak da sta se ob podpori soigralcev in kluba hitro navadila. Kje ti tu vidiš jokanje?
TCF
# 28.09.2017 ob 12:00
@reklakazala

Samo zato, ker je nekdo iz Kosova, se ne pomeni, da ga poznas. Pa saj nek random prodajalec burekov (ki je po moznosti prisel v Slovenijo se preden sta onadva dobro shodila, npr.) ni njun sorodnik ali prijatelj/znanec. Kaksne bedarije nekateri pisete.
Thomas Müller
# 28.09.2017 ob 11:21
All the TV companies that will broadcast ABA League in the 2017/18 season:

TV Arena Sport (BiH, Croatia, Macedonia, Montenegro, Serbia) – all games
Planet TV (Slovenia) – all games
RTRS (Bosnia and Herzegovina) – Igokea games
MKTV (Macedonia) – MZT Skopje Aerodrom games
RTCG (Montenegro) – Budućnost VOLI or Mornar (one game per round)

vse tekme ABA lige na planetu....
twofours44
# 28.09.2017 ob 10:49
Čestitke fantoma za trdo delo in preboj na veliko sceno! Veliko sreče (predvsem z zdravjem) tudi v nadaljevanju kariere. Lepa zgodba o težki mladosti, otroku pri devetih letih sigurno ni lahko iti v tujino, kjer ne znaš jezika, nimaš nikogar..
borchica
# 28.09.2017 ob 11:59
rangerno1
@borchica, zakaj sta potem vzela naše državljanstvo?


Zato ker jima je to olajšalo bivanje v Sloveniji. Kosovo ni v EU.
borchica
# 28.09.2017 ob 13:56
rangerno

O tem, kar si pripel, sem pisal. Ko sta prišla, sta bila mulca in takrat je bilo težko. Komu pa ne bi bilo? Kasneje sta se pa dobro ujela in prebrodila začetno obdobje, ko ni bilo lahko. Preberi raje, kaj sem zahteval od tebe, ker ponavljaš eno in isto. Ti pa trdiš, da samo jokata.

Pošlji sedaj še članek, kjer govori Morina, da je na Kosovem bolje v klubu kot v Sloveniji.

Jaz se ne ukvarjam s plusi in minusi, mnogi se pa. Tu nisem tebe omenjal, niti mislil.
borchica
# 28.09.2017 ob 11:59
In pocenilo Olimpiji njuno bivanje tu.
rangerno1
# 28.09.2017 ob 11:52
@borchica, zakaj sta potem vzela naše državljanstvo? Dončič (in vsi ostali) ga niso... simple as that. Državljanstvo ni športni ali zdravniški karton, vsaj naj ne bi bil... verjamem pa, da se da na Kosovu ali v Albaniji kupiti potni list zelo ugodno in kot takšen nima vrednosti.
fiston
# 28.09.2017 ob 18:39
Dobro je, za to imamo denar, če že za prenos superfinala Olimpija : Krka nimamo. :)

E folk dokler boste tukaj pisali in bodo odpustili teh 30 moderatorjev, se lahko za prenose pod nosom obrišete. :)
Janezski
# 28.09.2017 ob 11:24
rangerno1
Ko sta prišla v Slovenijo, sta oba v košarki sanjala okus sladoleda modro nebo. A realnost je pokazala drugače. Slovenija jima je dala vse, onadva pa sta ji nato obrnila hrbet in zaigrala za Kosovo. Pa tisto ljubezensko pismo Morine gor ali dol, če bi bila polovica tistega res, potem ne bi pokazal takšnega zanič karakterja.


No, kaj pa če jima je ožje vodstvo mjegatima, dalo vedeti, da v slovenski reprezentanci zanju ne bo mesta?
el CARTEL
# 28.09.2017 ob 11:02
predvsem se vidi miselnost olimpije: nekoč so imeli slovenske mlade talente in jasikevičiusa, danes pa igralce kosova - in vsi vemo kaka sila je kosovo v mednarodni košarki.
vrtnar_1
# 28.09.2017 ob 18:48
V redu, šla sta v okolje kjer sta košarkaško lahko napredovala a zakaj vsakemu, ki meče na koš damo državljanstvo? Če le malo pobrskamo se hitro najde 20,30 košarkašev iz preteklosti in sedanjosti, ki so dobili državljanstvo (baje ga dobijo, ker z igrami v Slo. reprezentanci povečujejo prepoznavnost Slovenije) a le par jih je zares igralo v članski reprezentanci s srcem. Večina pa ga ni niti oblekla kot tadva.
lookaaa
# 28.09.2017 ob 14:11
rangerno1

28.09.2017 ob 11:01
Ko sta prišla v Slovenijo, sta oba v košarki sanjala okus sladoleda modro nebo. A realnost je pokazala drugače. Slovenija jima je dala vse, onadva pa sta ji nato obrnila hrbet in zaigrala za Kosovo.


__________

komu sta obrnila hrbet? tebi? klub jima je dal pogoje, da trenirata, onadva sta klubu vracala to s svojimi igrami. win win kombinacija. drzavljanstva pa se ne da kar tako kupit, ce clovek sam tega noce. potem bi isto doncic lahko vzel spansko drzavljanstvo in zaigral za njih.

mi smo res eni taki zanimivi ljudje: ko lnek tujec zaigra za nas (na primer randolph, mcdonalds...) je vse ok, ceprav prvemu nismo dali nic, niti ni vedel za slovenijo, ko pa dva kosovcka vzgojena v sloveniji zaigrata za svojo domovino, pa vsi v luft!
rangerno1
# 28.09.2017 ob 11:16
@el CARTEL, tule ga malce sekaš mimo. Nacionalnost ni pomembna, skavting z limitiranimi financami v primerjavi z največjimi klubi v Evropi pač mora narediti maksimum in iskanje igralcev v državah 2-3. sveta so stalnica že od nekdaj. Če gremo kar po vrsti Olimpija je tudi z zlatih časih takrat nedolgo po razpadu Sovjetske zveze iz obubožane (in takrat košarkarsko neznane) Gruzije pobirala igralce, ki so si seveda naredili zavidljive kariere, kot so naprimer Stepania, Boisa, Markoishvili. Tudi Bosanci so bili stalnica (ok slednji takrat niso bili eksoti) in zaradi tega smo dobili v reprezentanci Begiča in Omiča, z malce trudi bi tudi Jusufa Nurkića. Ko ravno omenjaš Jasikevisiusa, Olimpija ga je takrat našla v precej zgodnji fazi in tudi Litva ja bilta takrat v stanju, ko smo se lahko privoščili igralce. Recimo tudi po razpadu Jugoslavije je bila Srbija res precej na dnu in takrat so bile plače v Sloveniji naprimerljivo višje in bolj sigurne, tako je recimo KK Zlatorog oz. takrat KK Pivovarna Laško gladko srbskim klubom speljala Mileta Lisico, ki je bil takrat MVP srbskega prvenstva. In ko smo že ravno pri KK Zlatorogu, slednji je pred leti v svoje zvrste zvlekel Ermala Kuqa, ki je bil Albanec, kaj bi za njega rekel? V praksi je bil eden najboljših centrov, ki jih je naša liga kdaj videla in kasneje reprezentant Turčije v času, ko je bila najmočnejša. Da napišem na kratko, v košarki smo glede financ reveži, kot verjetno opažaš je v Sloveniji praktično skoraj nemogoče zadržati kvalitetnega tujca 2 sezoni (izjema letos Olimpija z Oliverjem - odlična poteza). Isto velja za naše največje potenciale. Do 18. leta tako ne smeš podpisovat profesionalnih pogodb, potem pa skavting službe velikih klubov naredijo svoje, recimo lep primer je Čančar, ki ga je Mega Bemax odkupil Z GOTOVINO oz. bolje povedano največji manager na prostorih bivše Jugoslavije Miško Ražnatović. In kaj ti potem ostane? Imaš kakšen predlog? ;)
meho1a
# 29.09.2017 ob 15:40
Pogrešala sta družino. Predvsem ata in mamo.
Thomas Müller
# 28.09.2017 ob 19:48
@Thomas Müller

ampak to naj bi bil planet 2. kdo ve kej o tem?

@jaz jaz, tako je....planet 2 bo prenasal in je prisoten tako pri T-2, telekomu, telemachu...itd....
rangerno1
# 28.09.2017 ob 12:28
evo borchica, očitno si funkcionalno nepismen....

"Vsak začetek je težek
Tako sta oba, Gëzim Morina in Erjon Kastrati, v spremstvu staršev, pred devetimi leti prispela v Slovenijo in - ostala. Sledili so časi sprememb in prilagajanja, spomini pa so še vedno zelo sveži za oba. »Prišli smo 11. avgusta 2008. Čas je minil zelo hitro. To je bilo pomembno in zanimivo obdobje mojega življenja. Na začetku ni bilo enostavno, Erjon in jaz sva bila sama in drug drugemu v oporo. Prvič sem bil brez družine, na tujem. Potreben je bil čas, da sva se privadila na novo okolje in kulturo. Nikogar nisva poznala, a sva imela drug drugega in tudi soigralce in vodstvo kluba, ki jim lahko rečem hvala, saj sem se z njimi počutil kot doma.«, pravi Gëzim Morina. »Vsak začetek je težak, in tudi tukaj, brez družine mi je … bilo zelo težko,« se spominja Erjon Kastrati, »na srečo nisem bil čisto sam, tudi Gëzim je bil z mano od prvega dne in sva to obdobje skupaj prebrodila. V Sloveniji so naju zelo lepo sprejeli tako trenerji in soigralci kot tudi prebivalci. Hitro sva se navadila,«

Pogrešala sta predvsem družino
Dva nadobudna mladeniča, priznata, da nista imela težav ne s slovenščino, in tudi ne z zahtevnimi treningi. Le eno je nepogrešljivo, pravi Erjon Kastrati kot iz topa: »Zagotovo mi je bilo najtežje, ker sem bil ločen od družine. Bil sem mlad in sam v tuji deželi, tudi jezika nisem še znal. A v klubu so nam precej olajšali zadeve. Danes se v Sloveniji počutim kot doma.« Tudi Gëzim se strinja: »Seveda, najbolj sem pogrešal družino in prijatelje, ljudi svojega vsakdana. Edino to sem pogrešal.«

Sledila so leta rednega treninga in letos mineva devet let, odkar dva košarkarja trenirata v Sloveniji. Najprej sta oba igrala za mlajšo selekcijo Olimpije. Erjon Kastrati je kot posojeni igralec iz Olimpije igral za Škofjo Loko, potem pa je 5 sezon igral v Krki, v kateri je postal dvakrat državni prvak in trikrat pokalni zmagovalec. Gëzim Morina je nadaljeval kot posojeni igralec Olimpije na Polzeli, nato pa igral za Helios Suns tri leta in za kratek čas tudi v Mariboru. Z Olimpijo je postal pokalni prvak. Letos je Erjon Kastrati vesel, da se je spet vrnil v Petrol Olimpijo, Gëzim Morina pa se je premestil v Koper, kjer trenira za Sixt Primorsko. Kastrati ugotavlja, da so njegovi soigralci tudi njegova druga družina: »Niimava veliko časa za hobije in drugo, veliko potujeva, imava veliko treningov. Moje življenje se suka okoli košarke. V košarki je tako, da se pogosto premestiš iz enega mesta v drugo, in ko prideš tja, ne poznaš nikogar, razen soigralcev. S trenutnimi soigralci v Olimpiji se zelo dobro razumemo in pričakujem dobro igro.«"

---

Bo sedaj šlo? Sedaj pričakzjem tvoj odgovor v smislu, da to ni jokanje in minus, ki ti toliko pomeni :)) V večini se strinjam s tabo na RTVju, ampak danes imaš očitno menstruacijo.
jaz jaz
# 28.09.2017 ob 12:13
@Thomas Müller

ampak to naj bi bil planet 2. kdo ve kej o tem?
MiD
# 28.09.2017 ob 11:04
Letos si bosta kar huda nasprotnika. Njuna kluba sta po napovedih najresnejša kandidata za naslov prvaka. Kolikšen bo njun prispevek k rezultatom se bo šele videlo. Trenutno njune igre niso take, kot bi najbrž oba želela. Pred nekaj leti sta precej več obetala.
Ne glede na to pa sta oba zelo v redu fanta!
Janezski
# 28.09.2017 ob 13:52
Bravo Erjon Kastrati in Gëzim Morina, s ponosom zastopajta svojo dražavo Kosovo!
rangerno1
# 28.09.2017 ob 12:12
@borchica, to je vsem kristalno jasno. Jaz sem samo napisal kakšna je razlika med njima in našimi legionarji. Državljanstvo ni orodje za push-upe v fitnesu, ali utež za death-lift. Država jima je olajšala bivanje od free šolstva, zdravstva,... da ne naštevam dalje, nekaj je potrebno vrniti tej državi. ob prvi priložnosti pa bi seveda fanta igrala za Kosovo. To kar se klubov tiče in igranja za reprezentanco je druga zgodba. Klub ne pridobi pravice, da bi nekdo moral igrati za reprezentanco, pa naj bo še tako etično in moralno, klub imajo od tega njihovo igranje in morebiten donos, kot ga bodo imeli naprimer v Dončiču pri Realu. Mene ne zanima kaj pomeni državljanstvo na Kosovu, v Sloveniji je to neka resna zadeva, je pa žalostno in debilno, da nekateri mislijo, da je to zgolj orodje za lažje igranje basketa - žalostno.

Jasno je tudi, da sta tako oba daleč preslaba za našo člansko reprezentanco, Je pa zanimivo, da sta bila tako Morina, kot Kastrati na širšem seznamu naše reprezentance in takrat se nista izrekla, da sta Kosovarja, takoj ko je prišla priložnost za igranje na Kosovu, pa sredinca in so long suckers. Ne bi delal iz tega telenovele, rad bi samo povedal, da ni vse tako lepo, kot se bere v tem članku.

Pa še nekaj bi rad povedal. Morina je nekje leto dni nazaj, ko je šel igrat v Kosovo za nek klub izjavil, da so pogoji na Kosovu in v tistem klubu neprimerljivo boljši in med vrsticami, da je Slovenija kr nekaj in marsikaj kritiziral... potem pa se vrne v Slovenijo.... samo ne mi pametovat, kako super oh in sploh fanta sta.
Mirko Tipka
# 28.09.2017 ob 11:16
prvič slišim za ta dva košarkarja
rangerno1
# 28.09.2017 ob 11:01
Ko sta prišla v Slovenijo, sta oba v košarki sanjala okus sladoleda modro nebo. A realnost je pokazala drugače. Slovenija jima je dala vse, onadva pa sta ji nato obrnila hrbet in zaigrala za Kosovo. Pa tisto ljubezensko pismo Morine gor ali dol, če bi bila polovica tistega res, potem ne bi pokazal takšnega zanič karakterja.

Sicer pa sta oba povprečna igralca in ne vem zakaj si sploh zaslužita članek, po drugi strani pa ni članka o Sixt Primorski, ki je včeraj v Laktaših igrala 1. kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev v 2. divizijo lige ABA proti Vščcu (nekdaj Hemofarm, ki je dolga leta igral v ABA ligi in enkrat tudi postal prvak) - žal je po 3 podaljških klonila Sixt Primorska.
rangerno1
# 28.09.2017 ob 11:50
Pa tudi, če ne bi nikogar tu poznala. Civilizirano, socializirano bitje si najde kolege v zelo kratkem času. Osebno sem srednjo šolo delal v tujini, kjer sem si vse uredil sam, našel dejavnosti, hobijie, interese, kolege brez problema in to mi je bila pozitivna izkušnja. Tole pa kar tadva pravita, pa kot da bi bral dnevnik nekega asocialnega geeka, ki se boji socializacije - kot takšna dva nedonošenčka. In kljub vsemu, kar sta dobila, sta obrnila hrbet Sloveniji (me tisto osladno pismo za javnost Morine ne gane), sta bila v teh "težkih časih", ko sta prišla v Sloveniji že takrat tako nehvaležna? Sicer pa Slovenci po pričevanju kolegov tujcev smo odprti in prijazni ljudje, pravtako kot je kolega pred mano povedal, je teh Kosovarjev in Albancev pri nas malo morje, tako da res ne vem kaj jokata. Imela sta tudi sošolce, sosede, soigralce. V glavnem neumnost....
Kazalo