Da bo zalogaj zahteven, se je vedelo že od dne, ko je Slovenija to prvenstvo dobila. Šlo je namreč za ogromno olimpijskih in tudi neolimpijskih športnih disciplin v strelskem športu. Kar 21 olimpijskih kvot je bilo na voljo na Štajerskem in zato je bila udeležba najmočnejša v vsaj 11 disciplinah, ki jih bomo naslednje leto spremljali tudi v olimpijskem programu v Riu de Janeiru, ki se začne čez natanko 370 dni.

Predsednik Strelske zveze Slovenije general Janez Slapar je na koncu odkrito priznal, da se očitno pri strelski organizaciji niso zavedali, kakšen zalogaj jih čaka in v kaj so ugriznili. Že po lanskem tekmovanju za svetovni pokal je bilo slišati obilo pritožb na organizacijo, ki pa so očitno šle mimo pravih ušes ali pa jih je nekdo uspešno porinil pod preprogo.

Kaos, ki je vladal na prizorišču, je bil prve dni prav ubijajoč. Strelci iz drugih reprezentanc so naše najbolj uveljavljene na vsakem koraku vlekli za rokav, češ - kaj se gredo organizatorji. Kot smo vajeni tudi z nekaterih tekmovanj na tujem, pa so se stvari iz dneva v dan popravljale in za to gre zasluga vsem tistim, ki so znali ugrizniti v kislo jabolko. In to na čelu s predsednikom, ki je bil ves čas navzoč in je poprijel za čisto vsako delo.

Ob vsem pa se je tudi hitro preoblekel v slovesno obleko, ko je podeljeval priznanja najboljšim. Kje so organizatorji naredili napako, bodo seveda zdaj morali razrešiti sami, na srečo pa vsaj na strelski črti ni nič trpelo. Tisti, ki so zraven na vseh večjih tekmovanjih, so skrbeli za vse, kot je treba. Regularnost tekmovanja ni bila nikoli pod vprašajem. Tudi s prevozi, ki so na tovrstnih tekmovanjih največja rakova rana prirediteljev, so se stvari hitro uredili.

Za nas poročevalce tako ali tako pravijo, da smo večni nergači, ampak tako, kot je bilo v strelskem centru Gaj za nas poskrbljeno na začetku, res ni dostojno tekmovanja, ki se mu reče evropsko prvenstvo. Zanimivo je, da je kakšen teden pred prvenstvom na to opozoril tudi trikratni slovenski dobitnik olimpijskega odličja Rajmond Debevec in tudi to ni prineslo želenega.

Številni so se pritoževali, da vsaj ob odcepu na avtocesti pri Pragerskem ni bilo nobenega večjega panoja ali veleplakata, ki bi opozarjal na tako odmevno tekmovanje. Tudi v samem kraju ni bilo primernih označb in človek je imel občutek, kot da gre za vojaško skrivnost. Slovenija bo čez slaba tri leta pripravila evropsko prvenstvo z zračnim orožjem, in če se je v teh dveh tednih kaj naučila, bomo zelo veseli. Če ne, pa naj raje poišče nadomestnega prireditelja.

A kot rečeno - konec dobro vse dobro. Tudi nova olimpijska kvota je tu, za zdaj sicer brez Rajmonda Debevca, ki si želi na devete olimpijske igre. Obe njegovi veliki kolajni na domačem strelišču sta bili namreč doseženi v neoolimpijski disciplini.