Pred olimpijskimi igrami in na njih, pred teki, med njimi in po zmagoslavjih ob zgodovinskem šprinterskem dvojčku je 26-letni Jamajčan kot lajna ponavljal: "V London sem prišel, da postanem živa legenda." Naj vam bo najhitrejši človek na svetu s svojim nastopaštvom, norčijami in bliskovitim tekom všeč ali ne, uresničil je napovedano in njegovo ime se je zapisalo med velikane svetovnega športa.

Še štafeta, nato pa slavje
V London je prišel v ozračju dvoma, ali je sposoben ponoviti predstave izpred štirih let. Zdaj je na šprinterski stezi pokazal, da so prišli porazi proti Yohanu Blaku kot pravočasno opozorilo in ga samo še spodbudili, da mu je uspelo to, kar pred njim ni še nikomur. V soboto načrtuje še šesto olimpijsko zlato, po štafeti bo končno lahko začel proslavljati, potem pa bo premislil, kako in kje naprej.

"Ne, upokojil se še ne bom!" zatrjuje veliki junak Londona 2012, katerega udarne izjave z novinarske konference si lahko preberete spodaj.

Kaj je pomenil prst na ustih ob prihodu v cilj?
To je bilo za vse dvomljivce. Številni so dvomili vame in govorili, da ne morem zmagati, zdaj pa lahko nehajo govoriti, saj sem postal živa legenda. Ničesar več mi ni treba dokazovati. Svetu sem pokazal, da sem najboljši, in zdaj želim samo uživati v tem.

Kako je potekal sam tek?
Moj cilj je bil čim hitreje odteči krivino, ker sem vedel, da me bo na ravnini Yohan Blake napadel. Šel sem celo malo prehitro, saj sem začutil hrbet, zato sem se odločil, da bom samo še pazil nanj in sem upočasnil v zaključku.

Kako ste se počutili na odru z dvema rojakoma?
Čudovito, dokazali smo, da je Jamajka najboljša šprinterska država na svetu. Po dveh porazih proti Yohanu sem videl, da smo pravi prijatelji. Na treningih smo drug drugega gnali naprej vse do meja, zdaj pa smo skupaj na zmagovalnem odru.

Kako to, da ste na začetku pomahali kot kakšna kraljica Elizabeta?
Pogovarjali smo se, kaj bomo zdaj naredili pred štartom, Warren Weir je povedal svoje, nato Yohan, sam pa nisem vedel, kaj bi, pa sem se spomnil na kraljičino pozdravljanje. Mislim, da je bilo navijačem kar všeč.

Če ne bi bil Usain Bolt, kdo bi rajši bil: Jesse Owens ali Carl Lewis? Mohamed Ali, Pele ali Michael Jordan?
Zagotovo Jesse Owens, ker je bil tako izjemen športnik, ki je bil toliko let tudi nepremagan. Zdaj sem v istem rangu kot Michael Johnson. Zame se je vse vrtelo okoli njega, saj sem odraščal, ko je on podiral svetovne rekorde. Zdaj bom kontroverzen: Carla Lewisa niti malo ne spoštujem. S svojimi izjavami samo išče pozornost. Žalosten sem bil, ko sem slišal, kaj govori o nas šprinterjih, kako se drogiramo. Ne morem se primerjati z Alijem ali Pelejem ali Jordanom, saj so bili najboljši v drugih športih. Lahko se primerjam z Michaelom Johnsonom, ker je nastopal v mojem športu.

Kaj zdaj? Boste postali nogometaš in podpisali za Manchester United? Mogoče kriket ali boste ostali v atletiki in poskusili s skokom v daljino?
Po slavju se bom usedel in razmislil o svojem naslednjem velikem cilju. Poiskati moram nekaj, kar me bo motiviralo. Mogoče bo to res nogomet, a samo če bom dober! Mislim, da bi lahko bil krilni igralec. Kriket imam zelo rad, če bi prišla kakšna ponudba, bi najbrž z veseljem preizkusil, koliko še znam, čeprav teh novih pravil ne maram najbolj, saj so igro naredili preveč dolgočasno. Skok v daljino me že dolgo mika, mogoče bo pa to del mojega novega programa.

Vemo, da ne marate 400 m, samo svetovni rekorder David Rudisha je rekel, da bi se kdaj za zabavo srečal z vami na sredi poti. Bi ga lahko premagali?
Če bi nekaj časa zares treniral, bi ga lahko premagal. Rudisha je sicer izjemen tekač in postavlja izredne rekorde. Samo ne verjamem, da se bo to srečanje kdaj zgodilo.

Kako sprejemate vlogo vzornika in idola milijonom mladih?
Moje življenje je čudovito, res uživam v njem. Vem, da se veliko ljudi zgleduje po meni, tudi deklice, kar sem na Jamajki dobro občutil že po prihodu iz Pekinga. Vidim na Facebooku, kako me otroci sprašujejo, kako naj trenirajo. Prav zaradi njih sem se tako gnal, da sem ostal najhitrejši na stezi.

Boste šli v Rio de Janeiro 2016 po zlati tri krat tri?
Mislim, da bo to zelo težka naloga. Oba fanta ob meni imata 22 let in sta že zdaj vrhunska. Sam bom imel takrat 30 let. Vse je mogoče, a prihaja vse več talenta. Ne gledam še tako daleč, zdajle bom užival v tem, da sem postal legenda.

Ali je upokojitev tudi ena izmed možnosti?
NE! Ne bom se upokojil. Rad imam ta šport, uspel sem zaradi njega, zato imam toliko navijačev. Zagotovo to ni bila moja zadnja velika tekma. Ne vem čisto zares, kaj hočem zdaj početi, zagotovo pa ne bom šel v bob ekipo.

Po zmagi na 100 m ste rekli, da se morate naspati, nato pa ste objavili slike, ko ste obdani s švedskimi rokometašicami?
(sarkastično) Ha, ha, ha. Naj obrazložim. Ko smo prišli v olimpijsko vas, sem bil lačen in smo šli po hrano, kjer so bile ravno one. Začele so me klicati, hotele so menjati priponke, ki jih sam nimam. Malo smo poklepetali in se slikali, nato pa sva si z Warrenom pomežiknila in sva to objavila. Potem sem šel spat, tako kot se moram tudi danes dobro naspati, saj nas čaka štafeta 4 x 100 m. Še v soboto tečem, nato pa bom žural, kot da imam rojstni dan.

Ko smo že pri dekletih. Kakšna mora biti punca za najhitrejšega Zemljana?
(zadrega in zbadanje sosedov) Ne vem. Včasih sem imel svoj tip ženske, a ga nimam več. Zdaj se moram samo zaljubiti, da, to sem rekel, zaljubiti. Sem samski, tako da ...

Koliko se ukvarjate z denarjem oz. kaj vam pomeni?
Tek je moje veselje, a hkrati tudi služba. Vsi zdaj tečemo, da s tem preživimo sebe, svoje družine. Sam treniram in tečem ter s tem opravim svoj posel, denarne zadeve pa prepuščam svoji ekipi.

Ob koncu polnočne novinarske konference je Bolt zahteval, da naj spet vključijo mikrofon, in ponovil, kar je povedal že v mešani coni:
Zdaj sem živa legenda, uživajte v moji slavi.

Pa še to, zapišite in objavite naslednje, drugače nikoli več ne dobite intervjuja ali izjave od mene: Sporočam vsem navijačem, naj mi sledijo na Twitterju na @usainbolt. Hvala in lahko noč.