Deskanje je v 90. letih doživelo velik razmah, v zadnjem desetletju pa je ta šport priljubljen le še v ZDA in na Kitajskem, medtem ko je v Evropi delež deskarjev na smučiščih le še 15-odstoten. Foto: Reuters
Deskanje je v 90. letih doživelo velik razmah, v zadnjem desetletju pa je ta šport priljubljen le še v ZDA in na Kitajskem, medtem ko je v Evropi delež deskarjev na smučiščih le še 15-odstoten. Foto: Reuters

Se spomnite Polone Zupan? Nastopala je še pod okriljem Mednarodne deskarske zveze, ki je pozneje razpadla, tekmovanja pa so prišla pod okrilje Mednarodne smučarske zveze FIS. V ospredju takrat niso bile države, ampak ekipe. Podobno, kot je to v formuli ena. Zupanova je v Nagano leta 1998 odšla z velikimi pričakovanji, javnost je pričakovala medaljo, toda v prvem nastopu je zdrsnila, v drugem pa se ji je odlomila vez. Spominja se, da deskarji s svojim svobodomiselnim mišljenjem takrat niso doživeli tople dobrodošlice. A vseeno je deskanje v 90. letih doživljalo izjemen razmah in grozilo, da "uniči" alpsko smučanje.

Deskarjev v Alpah le še 15 odstotkov
Industrija alpskega smučanja se je na velik izziv pravočasno odzvala. Smuči s poudarjenim stranskim lokom so rekreativnim smučarjem ponudile prave užitke v smučanju po robnikih, proizvajalci pa so našli tudi rešitev za tiste, ki so na belih strminah želeli več igre in jim na primer ponudili smuči, ukrivljene na obeh straneh. Načrt je uspel, alpsko smučanje je ostalo daleč najbolj priljubljena zimska rekreacija, medtem ko je delež deskarjev na smučiščih v Alpah v zadnjih letih zdrsnil pod 15 odstotkov. Trenutno se ne zdi, da bi bilo lahko v Evropi kmalu drugače.

Kitajci in Američani obožujejo "halfpipe"
Deskanje zato nujno potrebuje nove spodbude in te naj bi prišle prav z olimpijskimi igrami v Aziji, predvsem s Pekingom 2022. Že v Sočiju 2014 so imela tekmovanja v snežnem žlebu (halfpipe) izjemno gledanost. Na največjih trgih, kot so Kitajska, Japonska in v ZDA, so imeli boji v snežnem žlebu celo eno najboljših gledanosti med vsemi olimpijskimi športi. Tako je bilo tudi v Pjongčangu, kjer sta zmagala ameriška zvezdnika Shaun White in Chloe Kim. Gre za trge, ki biatlona, skokov in alpskega smučanja ne cenijo toliko, kot jih v Evropi.

Hitri vlak od Pekinga do Secret Gardna
Da je Kitajka Liu Džiau v Pjongčangu osvojila srebrno medaljo v snežnem žlebu, je samo še dodaten plus. Kitajci želijo pred igrami leta 2022 za zimske športe navdušiti 300 milijonov ljudi. Na smučišče Secret Garden, 250 km severozahodno od Pekinga, bo od leta 2020 iz Pekinga peljal hitri vlak. Kitajska je že zdaj edina, kjer je na smučiščih več deskarjev kot smučarjev, gradnja najsodobnejše infrastrukture bo gotovo pomenila novo fazo v razvoju zimskih športov v Aziji, največji zmagovalec pa naj bi bilo prav deskanje.

V soboto paralelni veleslalom
V Pjongčangu so medalje v deskanju podeljene že v vseh disciplinah razen v paralelnem veleslalomu. Prav v paralelnih disciplinah ima Slovenija daleč največ uspeha. Prvi večji uspeh je imel Dejan Košir, ki je leta 2003 postal svetovni prvak v paralelnem veleslalomu, svetovna prvaka sta bila tudi Rok Flander (kar dvakrat) in Rok Marguč. Žan Košir je slovenskemu deskanju v Sočiju priboril kar dve olimpijski medalji (takrat so tekmovali tudi v paralelnem slalomu), v sezoni 2014/2015 pa je osvojil še veliki kristalni globus. Deskarji bodo tudi zadnji slovenski up na še eno medaljo v Pjongčangu. Košir, Rok Marguč in Tim Mastnak bodo v paralelnem veleslalomu tekmovali v soboto, na najvišja mesta pa bo ciljala tudi Gloria Kotnik.