Preostali športi

Poudarki

  • Manjka le še obisk pri Baracku Obami
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 46 glasov Ocenite to novico!
Sara Isaković
Sara Isaković se je po olimpijskih igrah v Pekingu posvetila študiju, za London 2012 pa bo spet dala prednost plavanju, tako da po januarju ne bo študirala. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
V Kaliforniji je dobro poskrbljeno zanjo, zato lahko razmišlja le o študiju in plavanju. Foto: EPA

Dodaj v

Če te na ameriški univerzi dobijo pri prepisovanju, "letiš" s šole

MMC-jev pogovor s Saro Isaković o njenem študiju v ZDA
3. oktober 2011 ob 07:58
Ljubljana - MMC RTV SLO

Medtem ko številni slovenski študenti sploh ne obiskujejo fakultete, na katero so vpisani, je v ZDA vse drugače: "Nihče se ne vpiše le zato, da dobi status, saj je predrago," pravi Sara Isaković.

23-letna plavalka študira na univerzi Berkeley, vendar bo po januarju odložila študijske obveznosti in se pripravljala na olimpijske igre v Londonu, kjer bo na 200 metrov prosto branila srebro iz Pekinga. Za zdaj študij poteka po načrtih, Sara pa dokazuje, da je upravičeno dobila plačano štipendijo: "Pogodbo z Berkeleyjem sem podpisala že novembra 2007, tja pa sem šla takoj po olimpijskih igrah 2008. Hvaležna sem, da imam plačano štipendijo. Gre za velik privilegij. Nobenih skrbi nimam, samo treniram in študiram, medtem ko morajo preostali študentje še delati, da nekaj zaslužijo."

Madame Butterfly je njena donatorica
Gospodarska kriza se pozna: "V našem športnem oddelku smo imeli veliko rezov proračuna, k sreči pa imamo plavalci osebne donatorje. Jaz dobivam štipendijo od znane plavalke Mary T. Meagher, ki je blestela pred 30 leti in so jo poznali kot Madame Butterfly. Tudi ona je doštudirala na Berkeleyju. Zdaj so to starejše gospe, ki imajo zelo veliko denarja in ga vlagajo nazaj v mlade študente in plavalce. Jaz dobivam prav njen denar vsako leto. Gre za zanimiv koncept. Dobim neko vsoto denarja na mesec, da si plačam najemnino in hrano."

Sarina letna šolnina: 47 tisoč dolarjev
V Sloveniji je veliko študentov, ki izkoriščajo študentske privilegije in sploh ne hodijo na predavanja, česar pa v ZDA ni. "Nihče se ne vpiše le zato, da dobi status, saj je predrago. Od 20 do 25 tisoč dolarjev znaša šolnina za domačine, za tujce je bilo lani 47 tisoč dolarjev. Starši to plačajo in seveda se potrudiš, da narediš letnik. Vsi se učijo, nihče se ne pritožuje." Je tudi tam popularna "folklora", da je na izpitih veliko prepisovanja? "Ni govora. Če te dobijo, te vržejo s šole. Niti pomislim ne na prepisovanje, poleg tega se vedno dobro pripravim na izpit."

Bruci morajo pobarvati črko C
Če ne navedeš vira, si lahko v hudih težavah: "Če pišeš esej in prepišeš le en stavek, ki ga ne citiraš, je to pravi škandal. Mojemu dobremu prijatelju se je to zgodilo, vendar se je nekako izmuznil. Poznam pa tudi primere, ko so študentje leteli s šole - zaradi najmanjšega stavka," pravi 'seniorka' na Berkeleyju. "Res sem seniorka, obiskujem četrti letnik in imam 'komando' nad mlajšimi. Bruci morajo ob prihodu na univerzo teči v hrib in pobarvati črko C," je odgovorila na vprašanje, kakšen je krst novincev.

Manjka le še Obama
Sari Isaković, ki je vedno slovela kot pridna športnica in učenka, se tako uresničujejo sanje. Manjka ji le še obisk pri predsedniku Baracku Obami: "V prvem letniku so nam obljubili, da bomo šli v Belo hišo, toda Obama se je odločil, da bo vzel le 10 deklet od 25, trenerka pa ni mogla kar določiti, kdo gre. V lanskem šolskem letu smo zmagale drugič v treh letih in trenerka je rekla, da se bo borila, da gremo k Obami res vse. Upam, da bo kaj od tega."

Zabave je konec najpozneje ob pol dveh
Kaj pa zabave? "Ob sobotah zvečer, ko smo na Berkeleyju (kar pa je redko, ker veliko potujemo na tekme), se prijatelji dobimo v kakšnem stanovanju, se zabavamo in potem v večernih urah odpravimo v kakšen bar, no, v bistvu je samo eden, in se tam družimo, plešemo. Vse se zapre ob pol dveh zjutraj, tako da nikoli nismo dlje zunaj. Redkokdaj gremo v San Francisco na 'pravo' žurko. Morda dvakrat na leto. Ni časa za takšne zabave, ker se moraš celo nedeljo učiti in regenerirati za novi naporni teden. Sicer pa sem s svojimi prijatelji nenehno skupaj, tako da nam ni treba organizirati še posebnega druženja".

T. O.
Prijavi napako
Komentarji
diabolik
# 03.10.2011 ob 08:52
Kakšen balzam za oči, to branje. Zelo dobro se spomnim kriterijev zahtevnosti denimo na gimnaziji pred 30, 20, 10 leti in sedaj. Kvaliteta šolanja je v tem času zelo padla. Govorim sicer z druge roke, kot dolgoletni instruktor ma-fi, a če bi bil redni profesor, kaj takega sploh zapisati ne bi smel. Pri nas je zadnje desetletje in še nekaj več vse podrejeno temu, da ne sme skoraj nihče pasti, saj ni dovolj otrok, da bi v šoli na del. mestih lahko obstali vsi učitelji. To je "rešitev" za danes, kaj pa bodo vsi ti za poklic ali nadaljnje šolanje nezadostno pripravljeni ljudje delali v praksi, pa je že drudo vprašanje, ki si ga bomo morali kot družba na vsak način v nekem trenutku bodočnosti postaviti. Postajamo namreč država neuporabnih univerzitetno izobraženih ljudi, ki jih pri milem bogu ne moreš nikjer zaposliti, ker enostavno nimajo dovolj znanja, da bi opravičili nivo zahtevnosti dela, za katerega so po papirjih usposobljeni. Družba, privatniki in kaj jaz vem, kdo še nimajo dovolj časa, da bodo enega takega (v mislih imam seveda naravoslovca) še v praksi šolali par let. Pa še ti so v veliki manjšini. Vse se izobražuje v neproduktivni smeri. Nehče ja mora delati. Take stvari, da jih bo možno prodati. Od tega bo država nekaj zaslužila in bo bogatejša. Profili, kot so pravniki, sodniki, menagerji (taki, kot jih imamo mi), odvetniki, svetovalci, referenti, administratorji, zgodovinarji, in kaj jaz vem, kaki profili vse, ti vsi državo koštajo, ne pa ji direktno ekonomsko koristijo. Vprašam se, kakšen bi bil delež proizvodnih delavcev napram tzv. režijskim pred 30 leti, in kakšen je danes. Saj delavcev počasi več imeli ne bomo. Naj jih uvažamo? Saj dolgo več ne bodo hodili sem delat. Glas, kako svinjsko z njimi dela naša država in njeni privatniki, bodo ti reveži, ki so jih ogoljufale razne Hilde, Zidarji in tega kova tolovaji, hitro raznesli po svetu. Ne moremo vsi samo tipkati po tastaturah, ne moremo vsi biti poslanci, inšpektorji, direktorji, režiserji, odvetniki, svetovalci in ostali kurci palci. Izobrazimo se tudi za delo, ne samo za mešanje dreka in goljufijo !!!
ponudnik
# 03.10.2011 ob 08:42
Prepisovanje je goljufanje samega sebe, ampak Slovenci se tega ne bomo nikdar dovolj dobro zavedali, pa čeprav nas to in podobne zadeve umeščajo direktno na Balkan.
gapicek
# 03.10.2011 ob 08:53
moram priznati, da na faksu nisem nikoli prepisoval. Mi je blo pa včasih malo žal, ker tisti, ki so imeli polne žepe plonkcev so vedno naredili izpit :) Če pa pogledamo z druge strani, pa hvala bogu da nisem prepisoval, ker bi lahko dobil eno letno prepoved opravljanja izpitov tako kot je to dobil moj sošolec :S ... V glavnem Sara respect!
taubi
# 03.10.2011 ob 09:04
Samo mislim, da tam nimajo po 20 kolokvijev +10 pisnih + 10 ustnih izpitov na leto.
Zato se lahko tam veliko bol pripraviš na izpit. So pa veliko bol obsežni. Imajo tudi ogromno seminarskih in podobnih stvari. Tam je res zelo malo postega časa. Samo zaradi teh seminarskih in raziskovalnih nalog, po koncu študija dejansko nekaj znaš. Pri nas pa, če ti že slučajn kaj ostane v glavi, bolje da čimprej pozabiš, ko prideš vna delovno mesto.

Da je pa pri nas stanje tako kot je so pa pretežno krive naše šole. Namesto da bi te srednje šole pripravile na to kako se učiti, ti rečejo "danes pa prepište pet strani iz učbenika". To ni nič. Zato pa, če iščeš službo v tujini, bolje da ne omeniš kake Ljubljanske ali pa Mariborske diplome. Da ostale GEA koliđe in ostalo sranje sploh ne omenjam. Te še pri slo firmah zamolči.
MIRNČAN
# 03.10.2011 ob 08:21
Lahko je zgled. Bravo Sara.
krumpek
# 03.10.2011 ob 09:38
. Od 20 do 25 tisoč dolarjev znaša šolnina za domačine,
A to je pošten sistem?
Torej če sem jaz naprimer inteligentna oseba, ki se je nažalost rodila v getotu in moja družina komaj preživlja sem obsojen na življenje na ulici!
fico7
# 03.10.2011 ob 09:06
sej pri nas na naravoslovnih faksih v vecini ni smisla prepisovat ker pri "tatezkih" izpitih imas ponavadi lahko vse zraven :) vsaj pri nas je tako, vendar se vedno se najde skoraj vsak izpit polovica ki ga ne naredi....jst to pravim iz lastnih izkusenj kot student fizike in racunalnistva.... pri naravoslovju je vazno da razumes ne da prepises.
druzboslovni faksi so pa druga zadeva, kjer je vecino casa ubijanje v glavo neke teorije ki ti konec koncev v praksi ne koristi popolnoma nic, sej vidte kako je pri nas ko je 3/4 poslancov druzboslovce (med njimi tudi razni ministri za znanost in podobno!?)

skratka sara je pridna punca ki je lepo izkoristila ponujeno in ji bo tudi uspelo nekaj v zivljenju...vsa cast!
pingo33
# 03.10.2011 ob 10:00
Verjamem, da je vzorna študentka in izjemna športnica in zato ji lahko samo čestitam! Ampak ameriške šole in ameriški način študija?! Imam kar nekaj prijateljev, ki so v Ameriki obiskovali srednjo šolo ali pa vsaj tretji in četrti letnik in to so bili dijaki, ki so bili na naših gimnazijah komaj zadostni, tam pa so čez noč postali "A - student" oz. odličnjaki po naše in iz pogovora z njimi nam je bilo vsem jasno, da je zahtevnost na nuli ... Pa to niso bile katerekoli srednje šole. In prav tako poznam študente, ki so študirali na univerzah, kjer letnik stane med petdeset in stotisoč dolarji ... Drži kot pribito, da je njihov študij bolj "user friendly" naravnan, ampak zahtevnost je pa v primerjavi z našo - pred to "veličastno" bolonjsko reformo, še vedno zelo nizka ... Če ne bi prebral eseja, ki ga je bilo treba napisati pri podobnem predmetu kot pri nas, in za katerega je kolega dobil gladko najvišjo oceno s pohvalo, niti ne bi verjel, šest strani proti našim petindvajsetim in šest virov proti našim 10+ ...
Strinjam se z diabolikom, da je kvaliteta šolanja pri nas v zadnjih 20-30 letih zelo upadla, tudi sam sem učitelj ... Upad se je začel z "izjemno" potezo, s katero so naši vrli teoretiki, ki verjetno nikoli niso poučevali, vpeljali devetletko - današnji učenci še v tretjem in četrtem razredu ne znajo brati in pisati, ker je našim vrlim učenjakom z vpeljavo devetletke uspelo to, kar komunistom ni uspelo v petdesetih letih - danes so z opisnim ocenjevanjem namreč vsi enaki in učencem se z opisnimi ocenami tako sploh ne da možnost, da bi z nekim konkretnim številom sploh videli, kje so njihove prednosti in slabosti, tako pa so vsi v redu in vsi enaki ... Na devetletko je treba navezati še pojav gimnazijskih programov na na vseh možnih srednjih šolah, ki nikoli niso bile mišljene kot gimnazije in na koncu še bolonjsko reformo, pa imamo, kar imamo - samo fakultetno izobražene mlade, katerih diplome so tako rekoč s tržnice ... Treba bi bilo ukinit devetletko, ali pa zaradi mene naj ostane devetletna osnovna šola, samo programje treba popolnoma spremenit oz. približat prejšnjemu, iz srednjih šol, ki niso gimnazije izbrisat gimnazijske programe, se vrniti na star sistem študija, ukinit bolonjsko reformo in ponovno vpeljati sprejemne izpite za fakultete ...
Ampak žal je to moje razmišljanje lulanje proti vetru, ker je za tako obsežne spremembe in posege v izobraževalne sisteme, kot smo jih bili deležni v zadnjih 20 letih vendarle potrebno neko razmišljanje v ozadju, in prepričan sem, da se niso dogodile slučajno. Oblast namreč potrebuje slabo izobražene ljudi, ki ne znajo razmišljati s svojo glavo in so lahko vodljivi.
Pa da ne bo ostalo samo pri besedah, vam navajam še dva primera iz lastne prakse:na vprašanje, koliko sklonov poznamo v slovenščini, sem gladko dobil odgovor sedem, ne bom pisal o poimenovanju le-teh, ali pa celo vprašanjih za sklone; pri opozorilu dijaka, da sem se pri seštevanju točk na testu zmotil - seveda sem takoj vse možne točke še enkrat na glas preštel in ugotovil, da se vendarle nisem zmotil - in da sedaj ne bomo mogli izračunati, koliko odstotkov je kdo dosegel, ker je namreč na testu možnih 127 in ne 100 točk, pa sem ostal brez besed in si globoko v sebi želel, da si me je samo želel privoščiti, pa žal ni ...
Cliffhanger
# 03.10.2011 ob 08:53
Res je pridna in disciplinirana na obeh področjih. Vendar velja omeniti, da ji je blo že v štartu omogočeno marsikaj kar dugim ni. Poznam par izjemnih posameznikov, ki bi z nekaj več sreče in podpore lahko prav tako blesteli, pa jim žal ni bilo dano. Uspeh danes ponavadi ne pride samo z pridnostjo, ampak ti mora nekdo to tudi finančno omogočiti. Sara je to znala izkoristiti na max. in sebi v prid, medtem, ko bi večina slej ko prej verjetno zabluzila in se še naprej "šlepala" na tastare.
Bravo Sara.
Posankka
# 03.10.2011 ob 10:14
Vse pohvale Sari za uspehe ampak se je treba tud zavedati, da je imela doma ogromno podpore. Da njena mami praktični svoje življenje posvetila njenemu plavalnemu uspehu (pa tud bratovemu dokler je treniral). Ker je pač oče zaslužil ogromno in so si to lahko privoščili. Da jo je mama v času srednje šole vsak dan vozila zjutraj na trening v Radovljico, nato v Ljubljana v gimnazijo, jo prišla po koncu iskat in jo spet pelala na trening. Torej je imela praktično zaposlenega polnega skrbnika le zase. Mislim, da bi še komu drugemu v športu uspelo, če bi imel takšno podporo. Pa tudi šolanje v ZDA bi si lahko privoščila tudi brez štipendije. Imajo pač doma toliko keša. S čimer ni nič narobe. Je pa to tudi kamenček v mozaiku, ki jo je pripeljal do njenih uspehov.
drmr99
# 03.10.2011 ob 09:26
Pri nas pa so določeni lahko kupili maturo, pa nikome ništa.
donco
# 03.10.2011 ob 09:42
pismo angleškega študenta na izmenjavi :

Considering that the guys there had a very tough competition like MIT, Harvard, Berkeley, Cambridge, Monash, Kyoto, .... <http://ung.igem.org/Results?year=201
0>

Slovenia won the gold medal in a category 2009 too. <http://ung.igem.org/Results?year=200
9>

Grand prize in 2008 <http://ung.igem.org/Results?year=200
8>

Gold medal and a finalist in 2007 <http://parts.mit.edu/igem07/index.ph
p/Results>

Another Grand prize winner in 2006 <http://igem2006.com/results.htm>

.... and so on and on

...You probably get the picture how tough is being a student in Slovenia

The sad part of this is that, Slovenia cant afford engineers and scientists like this. The average monthly wage in Slovenia is 1100€ for an angineer. With this kind of wage you will never be able to pay a house in your life time. The price of the basic life necessities here are no different, comparing the rest of the western world. Except education and health care are free - one of the best in the world.
So a lot of young students here go abroad in US, UK, Germany, Sweden...
gerkl
# 03.10.2011 ob 12:23
Zakaj je pavziranje trn v peti? Saj če pavziraš niti nimaš statusa, nobenih privilegijev, opravljanje izpitov moraš plačevat, nobenih študentskih popustov, prehrane, zdravstvenega zavarovanja, študentskega dela, študentskih domov in subvencioniranega bivanja pri zasebniih, itd.... Torej, kot pavzer si pravzaprav povsem običajen državljan. Če se zaposliš, delaš in plačuješ davke. Če se ne zaposliš, si pač še eden izmed (v tem času) mnogih nezaposljenih. V principu. Ko opraviš pogoje za napredovanje v višji letnik, se zopet vpišeš in napreduješ v višji letnik. Ampak to je naslednje študijsko leto. Torej tisto leto pavziranja si običajen državljan in ti ne pripada nič. Kje je torej problem? Komu si tisto leto kaj dolžan?
Valuk_
# 03.10.2011 ob 09:02
Berkley? Pohvalno, res.

Sicer pa ja.. o slovenskih študentih oz. bolj o odnosu do študija je težko še kaj lepega povedat. Brezplačni študij ima res veliko svojih slabi strani. Že če bi moral vsak študent plačati 1000 EUR za vsak letnik, ne bi imeli več toliko navidezno vpisanih in podobno. To pač investicija v prihodnost.

Da o študentskemu delu in prehranjevanju v najboljših restavracijah v centru mesta sploh ne zgubljamo besed. Slovenski študent je postal ena navadna presrana rit.
cgn
# 03.10.2011 ob 10:02
slovenija je dežela goljufije, če na goljufaš ne prideš nikamor zato izobrazba v sloveniji mora bit priprava na goljufanje, laganje, prevare itd posebno če študiraš pravo zato je s tem treba začet že v šoli samo poglejte naše bobataše kako so prišli do premoženja v ktatkem času v sloveniji, če nebi bli izobraženi na tem področju jim nebi uspelo
el CARTEL
# 03.10.2011 ob 10:15
ja, sara je imela to srečo, da ji ni treba plačevati študija v ZDA (vrhunska športnica, zasluženo).. za vse tiste, ki pa niso vrhunski športniki je pa ameriški sistem dno dna.. banke imajo monopol nad šolstvom v ZDA (pa še to verjetno ne talajo posojil vsem)..tisti, ki pa slučajno nimajo denarja, pa pač ne študirajo.. lep sistem, ki poskrbi ne smo da revni ostanejo še naprej revni, ampak tudi neizobraženi..razen seveda č enisi vrhunski športnik
dobrota
# 03.10.2011 ob 12:46
Študenti nismo popolni ampak kdo pa v tej naši državi je.
The_Rocket
# 03.10.2011 ob 10:29
Prepisovanje je goljufanje samega sebe, ampak Slovenci se tega ne bomo nikdar dovolj dobro zavedali, pa čeprav nas to in podobne zadeve umeščajo direktno na Balkan.

To je ena plat medalje. Res je, ogromno (preveč) je lenuhov, ki probajo skozi študij priti po vseh možnih, tako dovoljenih, kakor tudi nedovoljenih bližnjicah. Toda žal je v Evropi še en dodaten razlog --> Še zlasti po bolonjski reformi, se je kvaliteta študija pri nas tako znižala, da se vse več brihtnih (ne v sarkastičnem smislu) mladih ljudi zaveda, da jim bo študij na raznih FDV-jih, FOV-ih, Upravnih in ostalih faksov dal samo kos papirja - t.i. diplomo in popolnoma nobenih uporabnih znanj... in zakaj bi se potem trudil in vse delal z 10ko, če si popolnoma na istem tudi če vse preplonkaš in narediš z ubogo 6ko... Dragocen čas pa nemaniš delno zabavi, delno pa služenju denarja, ki ga pa v današnji družbi itak ni nikoli dovolj...
kolnkista
# 03.10.2011 ob 09:34
jaz pa na to gledam drugače. tisti, ki je uspel narediti faks s preisovanjem in plonkanjem je hodil po robu in uspel. jih ne zagovarjam ampak v življenju najbolj skozi pridejo taki, ki si drznejo več, izigravajo sistem, se ''znajdejo''. odličnjaki sicer večinoma dobijo službe, vendar z redkimi izjemami to niso posamezniki, ki najbolje prosperirajo. kakšna podobnost z našimi tajkuni?
matjazgu
# 03.10.2011 ob 10:33
Če si športnik na ameriški univerzi, ne rabiš prepisovati, ker je dovolj, da dosegaš zahtevane športne rezultate :)
friks
# 03.10.2011 ob 10:33
Sicer je pa tudi po mojem mnenju prepisovanje eden najmanjših problemov našega šolstva. Če bi znali pravilno usmerjati razpisane programe v študije z dodano vrednostjo in na njih vzdrževati določeno kvaliteto, bi bila Slovenija danes lahko ena najbolj uspešnih držav. Tako pa produciramo na stotine nepotrebnih družboslovnih diplomirancev, ki se potem ne morejo niti zaposliti.
noComment
# 03.10.2011 ob 09:56
Skoraj vse ne-naravoslovne predmete na faksu sem prepisal/preplonkal. To vidim kot iznajdljivost, tvegal sem in tveganje se mi je izplačalo. Veliko profesorjev je sicer to vedelo.

Veliko predmetov na faksu so le mašila in na pamet naučeno znanje, ki ga potrebuješ na izpitu bo pozabljeno ob prvem pivu ko dobiš pozitivno oceno. Zakaj bi nekatere stvari moral vedeti na pamet za tistih nekaj dni nihče dobro ne ve in plonkanje je izvrsten način kako se izogneš nepotrebnim frustracijam.

Je pa potrebno povedat, da v ameriki obstajajo različne univerze. Od državnih, kamor ljudje nosijo orožje, do privatnih, kjer so vsi lepi in bogati in imajo vodilni položaj v službi zagotovljen že s samim vstopom na univerzo. Tam jih profesorji razvajajo in jim dajejo znanje, ki bo pozneje dejansko uporabno, kar je pri nas redkost. Mislim, da ni potrebno povdarjat v kateri od teh je Sara.
ribi
# 03.10.2011 ob 09:38
še moje razmišlanje

pri nas je problem, ker je ogromno stvari za naučit na pamet, sicer ne narediš ispita in pika.
Ko gre ispit mimo, pozabiš na to snov. Problem pri nas je , da nas profesorji učijo v srednji šoli in faksu pol stvari preveč. Ne razumem , da ne morejo pri nas narediti sistem, ki je podoben nemškemu. Tam imajo le prvo leto srednje šole in 1 leto faksa dokaj podobno našemu sistemu, kasneje gre stvar veliko bolj v praktične zadeve. Mislim v uporabne učne snovi, ki ti v tvojem poklicu najbolj koristijo. Najbolj se spomnim, ko smo na faksu v tretjem letniku bili v laboratoriju za mehaniko. Drenali smo se da smo kaj videli; na prostoru 10X10 nas je bilo cc 12 študentov+prosfesor+2 asistenta+ aparature; si zamislite koliko je bilo prostora. Ko pa sem šel mal v tujino; na primer Nemčija so bili lahk rečem kar hali 100X30 metrov v dveh štukih 20 laboratorijev in v vsakem laboratoriju je bil le en študent, si zamislite le en!! V celotni stavbi je bilo še 10 asistentov in dva profesorja in mislim da še nekaj folka spodaj v skladiščih, ampak tam nisem imel dostopa takrat.

tam se res lahko nekaj naučiš, kajne ???
ixxo
# 03.10.2011 ob 09:28
fico7, ne bi moglo biti bolj res.
taubi, kolokviji niso problem. v zda studenti niso priviligirana rasa, zato vedo, da se morajo uciti, pa ce bi imeli 30 kolokvijev na leto ali pa 1 izpit. v sloveniji je pa bolje zabusavati celo leto, popivati po studentskih trznicah, podaljsevati status, koristiti socialne pravice, delati prek studenta in vleci stipendijo za nadarjene s podpovprecno povprecno oceno. vse to (razen popivanja) je izkljucno slovenski fenomen, ki v drzavah, kjer univerze kaj pomenijo, ne obstaja.
JCole
# 03.10.2011 ob 08:12
vse ali nic
attraction
# 03.10.2011 ob 11:25
Tale "T. O." je tudi prepisoval v šoli.
Drugače bi vedel, da letiš "iz" šole in ne "s" šole.

Razen če te vržejo s strehe...
temugie
# 03.10.2011 ob 09:11
@diabolik
Vse kar si napisal je res. Podpišem
secundus
# 03.10.2011 ob 08:53
kaj pa študira?
lapy
# 03.10.2011 ob 12:31
problem je, da se kot pavzer večina nekam fiktivno vpiše zaradi statusa
7up
# 03.10.2011 ob 16:55
prodlgy

Nisem bral 24ur članka. Gre za OECD raziskavo, ki meri splošno znanje otrok,....

– Mednarodna raziskava OECD o pismenosti odraslih je Slovenijo uvrstila čisto na rep in dokazala, da smo funkcionalno slabo pismen narod. Pri tem pa je bil najbolj skrb zbujajoč podatek pravzaprav tisti, ki je razodel, da je bilo 90 odstotkov ljudi zadovoljnih s svojimi pismenimi spretnostmi.

Važno, da jaz nimam pojma, ker citiram znanstveno raziskavo. Ti že veš kako je prav he he. Tipična slovenceljska lastnost, če nam nekaj ni všeč je to nedvomno laž,.... Imajo pa res srečo tej Američani, v parih letih od popolnih idiotov do Nobelovih nagrajencev. Čudno da se Lukšič še česa podobnega ni spomnil:)
gesan
# 03.10.2011 ob 15:26
Pri nas pa nisi normalen, če ne švinglariš...
prodlgy
# 03.10.2011 ob 14:34
7up žalostno, da te zavede en članek o nekem testu pismenosti objavljen v 24 ur. Sicer te pa nima kaj zavajati ker nimaš pojma. Slovenski šolarji na najraznejših tekmovanjih po svetu, tudi v ZDA dosegajo najvišja mesta. Po osvojenih priznanjih glede na prebivalstvo smo verjetno na prvem mestu!
Preberi si nekaj člankov no.
Nobelove nagrade ne moreš enačiti z ničemer tukaj napisanim!
Kot ne moreš enačiti nekaj najboljših univerz v zda z našim povprečjem fakultet.
mikic007
# 03.10.2011 ob 10:49
Mislim da je krivicno povsod poudarjat Sarino sreco s financami in starsi. Koliko je bogatih otrok in takih, ki jim starsi nudijo vse in se vec? Ogromno, veliko vec kot je vrhunskih sportnikov in uspesnih podjetnikov iz njihovih vrst.

Moje mnenje je, da ce imas vse prineseno k riti je se tezje uspeti. Ce imas doma 2 tvja, 3 compe, PS3, XBOX, kup denarja za zapravljat na pocitnicah, se je po moje se tezje pripraviti do tega, da kaj naredis iz sebe.

O solstvu pa ne bi kaj prevec, mi znamo vedno delat samo skrajnosti in zato tudi imamo skrajne dosezke - ali jih ni ali pa so izjemni ...
urko23
# 03.10.2011 ob 10:18
S polno ritjo je lahko srat,........
Kejkoo
# 03.10.2011 ob 10:15
Na splošno večje ameriške univerze ne škrtarijo s športnimi štipendijami.

V bistvu je bilo nekaj časa nazaj celo debata, da se pretirava - si imel kup kao lokalnih zvezdniških "študentov" na UCLA, ki so pač veselo nabijali košarko v NCAA, ostali so se pa piflali in obračali burgerje zvečer.
Rodoljub
# 03.10.2011 ob 09:47
No jah glede žuranja, mislim da je vsepovsod isto.
Vem da je Sara priiidna, ampak morala je malo olepševat, v smislu "ni časa za žurke".
Lumpa ;-) !
Upam na še eno ali dve, ali tri medaljo-e od Sare v Londonu 2012.
periege
# 03.10.2011 ob 09:46
Lepo povedano od Sare, čeprav je res, da se Berkeley Universitiy in ZDA na splošno, nikakor ne moreta primerjati z našim visokim šolstvom. Se pa strinjam, da je pri nas veliko preveč "jahanja po bližnjicah" med študijem. In iz tega izhaja masa ne zaposljivih, ne dovolj pripravljenih mladih ljudu na "real life".

Malenkost nerodna se mi pa zdi navedba o starejših gospeh - donatorkah, in pri tem je kot vzorčni primer omenjena Mary T. Meagher. Če vemo, da je stara 46 let, kar pomeni da je mlajša od Sarinih staršev, ter da dandanes ljudje pod 50-imi leti nikakor ne sodijo med stare gospe in gospode, se ta navedek zdi smešen.
Nekatere pri teh letih celo zgledajo veliko bolje kot kakšne 20 ali 30-letnice..., npr Halle Berry, 45 let:)



MMC, T.O. je napisal(-a)

Madame Butterfly je njena donatorica
Gospodarska kriza se pozna: "V našem športnem oddelku smo imeli veliko rezov proračuna, k sreči pa imamo plavalci osebne donatorje. Jaz dobivam štipendijo od znane plavalke Mary T. Meagher, ki je blestela pred 30 leti in so jo poznali kot Madame Butterfly. Tudi ona je doštudirala na Berkeleyju. Zdaj so to starejše gospe, ki imajo zelo veliko denarja in ga vlagajo nazaj v mlade študente in plavalce. Jaz dobivam prav njen denar vsako leto. Gre za zanimiv koncept. Dobim neko vsoto denarja na mesec, da si plačam najemnino in hrano."
RoCkS
# 03.10.2011 ob 21:07
Še nikoli nisem prepisal niti besedice, tako da ne vem kaj je v tem članku govora o nekih čudnih navadah študentov??? ... Je pa na žalost res tako, da so ogromne razlike med posameznimi fakultetami - ne le med univerzami, ampak tudi znotraj ljubljanske univerze. Marsikje celo same fakultete študentom zelo "pomagajo", ne spoštujejo se marsikatera pravila ipd.
amfora
# 03.10.2011 ob 19:00
ribi :
Ne vem kje in kaj si študiral, toda ostal si pol pismen : ISPIT = IZPIT,
smo se DRENALI = DRENJALI, ne morejo narediti SISTEM = SISTEMA ( 2. sklon ) ! i.t.d.
To je sicer slovnica za OŠ, toda na žalost vas veliko niti tega ne obvlada.
bjorndalen-tiala
# 03.10.2011 ob 16:13
SIcer je res da z švinglanjem preguljufaš samega sebe, toda ko vidiš 500 strani veliko bukvo in se zavedaš da ti to na tvojem mestu čist nič nebo pomagalo in da je v tej bukvi 300 citatov od tega 290 totalno nepomembnih, se začneš spraševat če to tudi ni norčevanje iz tebe Če bi bil šolski program naravnan tako da bi še učil res tisto kar je v življenju pomembno ali pač tisto kar je za tvoj poklic pomembno, verjamem, da bi jih mnogo manj goljufalo. Pa še nekaj ni nihče poudaril in sicer poudarek na športu v ZDA, izjemno veliko časa posvetijo športu in velja skoraj za glavni predmet sploh v osnovni in srednji šoli, medtem ko pri nas velja prepričanje da je športna najmanj vreden predmet in da je naprimer matematika izjemno pomembna, nato pa v realnem svetu spoznaš totalno nasprotje.
tomazzek
# 03.10.2011 ob 10:49
Rešitev za naše šolanje je vaučerski sistem. Ko končaš srednjo šolo, dobiš (če dosežeš določen nivo uspeha) 5 vaučerjev v vrednosti šolnine izbrane fakultete (podpišeš pogodbo itn.). 5 let tako lahko študiraš brez šolnine. Če fakultete ne končaš v roku denar vračaš. In pika. O izrednih izjemah ali odpisu dolga odloča stroga komisija, da se na ta način prepreči tragične zgodbe (bolezen, smrt, višja sila). Odpade vse izigravanje sistema. Ker pa pri nas primanjkuje srednješolsko izobražene delovne sile pa lahko podoben vaučer dobijo tudi tisti, ki bi odprli svojo lastno dejavnost (spodbujanje podjetništva).
friks
# 03.10.2011 ob 10:05
Saro je vedno veselje videti in o njej kaj prebrati. Se mi zdi, da njej še posebej odgovarja ta ameriški način, ker je izjemno topla in odprta oseba. Pa brihtna seveda tudi!

@ periege
ko si bil star 20 so bile tudi za tebe 46 letne gospe starješe, pa kakorkoli obrneš:)
elektro
# 03.10.2011 ob 08:54
bravo Sara
diazepam
# 03.10.2011 ob 19:56
Tako je ko se družbeni sistemi spremenijo čez noč, to žal spremlja vse družbe, mi smo šli iz komunizma v kapitalizem, torej popolen zasuk, pri tem seveda padejo družbene vrednote, nove pa se vzpostavljajo počasi, skozi generacije. Trenutno smo v praznini, divjini, kjer je ena redkih vrednot, da veljaš toliko kolikor si nagrabiš ne glede na sredstvo, ki je zato potrebno. Zato se krade in goljufa povsod in na vseh nivojih, študenti tekmujejo kdo bo bolj plonkal, obrtniki kdo bo izdal manj računov, politiki kdo bo dražje prodal svoj glas, javni sektor kdo bo manj delal, managerji kdo bo olastninil čimveč javnega denarja, itd. Takle mamo, ko se ljudje počutijo neumno, če ne kradejo, saj to delajo itak kao vsi.
zemljemerec
# 03.10.2011 ob 18:22
Jaz še vedno mislim, da sta vzgoja in karakter posameznika bolj pomembna od same izbire fakultete.Tisti ki ima vcepljene delovne navade bo uspešno prilezel do željenega uspeha.Tisti, ki bo lovil bližnjice in hodil po robu,bo pa vedno deležen občudovanja okolice.Vsaka šola ima svojo ceno.Zato ne poveličujte vsega, kar je iz Amerike.Sem srečal zelo neuporabne doktorje, magistre in tehnike. Sara tebi pa želim veliko uspeha in lepe pozdrave od skupnih prijateljev iz Kuwaita.
alikasmučanje
# 03.10.2011 ob 15:37
Tako kot zmeraj rečem.Sara nam je lahko vzor!
kragulj
# 03.10.2011 ob 11:49
Bravo Sara, bravo tvoj ugled in zgled...
V zvezi s študijem in prepisovanjem bi se morali naučiti marsikaj pri Amerih. Ne samo v izobraževalnem sistemu, ampak tudi kje drugje. Ne pri temu, da imajo lahko fakulteto samo bogati, ker je tam res predrago, ampak v zvezi z obnašanjem...
kva dogaja
# 06.10.2011 ob 09:15
Bravo Sara.
Me pa čudi umanjkanje komentarjev naših kalimerotov in SDS vernikov, o Sarinem poreklu, nikjer ne omenjajo opankov, kaj je to ko je uspešna je pa samo naša.
en-motion
# 04.10.2011 ob 11:34
študent gor dol....ko nas ne bo tut kave več ne bo u lublan bote vidl....
trnik
# 03.10.2011 ob 19:48
Ko se v ZDA student bogatih starsev vpise na univerzo ima ze avtomatsko diplomo v zepu, za revne je seveda drugace, za vecji prekrsek ne bogate studente vrzejo iz univerze, nasplosno pa so vse univerze pod povprecjem nasih. V stroki sami so ameriske univerze malo boljse, glede splosne izobrazbe pa nula, pa tudi noben tuji jezik ni obvezen, sem pa ze tudi srecal take ki so koncali univerzo in so imeli probleme v pisanju anglescine, delali so slovnicne napake, pogosto pa je tudi izrazanje, oziroma vrstni red besed bil nepravilen. Ce pa en USA sportnik osvoji zlato medaljo pa dobi diplomo z lahkoto, isto velja za druge vrhunske sportnike, pa brez zamere, zivel sem dologo casa v ZDA.
Kazalo