Dobra dva tedna po koncu olimpijskih iger v Londonu je bil gost srednega športnega večera na Valu 202 eden od slovenskih dobitnikov kolajn v Londonu, najuspešnejši slovenski veslač Iztok Čop. Po koncu tekmovalne kariere za zdaj nima še prav nič več časa kot prej, saj pripravlja svojo poslovilno prireditev, za dopust pa se je našlo le nekaj dni.

Po Londonu le še dvakrat v čoln
2. avgusta je bil olimpijski finale dvojnih dvojcev, v katerem sta Iztok čop in Luka Špik osvojila bronasto kolajno. Naslednji dan pa je 40-letni Čop na novinarski konferenci objavil konec tekmovalne kariere. Od takrat je zaradi pomanjkanja časa samo dvakrat sedel v čoln, še vedno pa se mu misli podijo tudi okrog olimpijske tekme.

Če bi bile razmere regularne ...
"Sem mislil, da bom laže pozabil olimpijsko tekmo, ampak še danes se sprašujem, kaj bi bilo, če bi bile razmere regularne, če bi Mednarodna veslaška zveza uporabila pravilo, po katerem bi lahko posadke zamenjale proge in bi midva s Špikom dobila eno od dveh pred vetrom bolj zaščitenih prog. Mislim, da v tem primeru Zdravljica v Etonu ne bi bila izključena, verjetno pa bi bil dvoboj z Novozelandcema odločen z minimalno razliko za eno ali drugo posadko. Najbrž bi spet odločalo, kdo bi imel malenkost boljšo progo."

Niti en trening ni odpadel zaradi zdravstvenih težav
"Po drugi strani pa skušam to odmisliti in se prepričati, da se je kariera končala bolje, kot je kazalo zadnja leta. Ob tem čutim intimno zadovoljstvo. Zadovoljen sem predvsem s tem, da sva se po temeljiti analizi pozimi in spomladi trdno držala začrtane poti. Da sva popravila tisto, kar ni bilo dobro, pa čeprav precej časa hitrost čolna ni pokazala, da delava prav. S pomočjo dr. Kozjekove sva izpeljala celoten program, niti en trening ni odpadel zaradi zdravstvenih težav in na koncu sva vendarle prišla do zastavljenega cilja."

Slovo na Ljubljanici, ne na Bledu
Čopovo poslovilna prireditev bo 21. septembra na Ljubljanici, povabil bo številne tekmece iz svoje dolgoletne kariere, marsikaj pa želi še ohraniti kot skrivnost: "Ljubljanica je bolj primerna za veslaške dvoboje kot Blejsko jezero, saj lahko gledalci tekme spremljajo povsem od blizu. Povabil bom kar nekaj svojih tekmecev, vse od olimpijskih iger v Barceloni. Večina jih je že v veslaškem pokoju, zato bo tekma bolj revialna. Želim pa si v tekmo vključiti tudi čim več ljudi iz občinstva."

Veslanje mu ni bilo "položeno v zibko"
Po vseh letih uspešne kariere, po vseh osvojenih kolajnah (štiri na olimpijskih igrah, 12 na svetovnih prvenstvih), je Iztok Čop poudaril, da mu veslanje ni bilo ravno položeno v zibko. Pravzaprav je bilo veslanje zadnji šport, v katerem se je kot otrok preizkusil in se udeležil treningov.

Na začetku 20 kg lažji od tekmecev
"Mislim, da sploh nisem bil pretirano velik veslaški talent. Moje fizične predispozicije niso bile slabe, niso pa tudi bile ne vem kako dobre. Nekoč je veljalo, da morajo biti veslači visoki in težki, danes se to sicer nekoliko spreminja. Ko sem začenjal v mladinski in članski konkurenci, sem imel 20 kilogramov manj od tekmecev, šele pred nekaj leti sem prišel čez 90 kg. Dejansko pa je v mlajših kategorijah še bolje, da si nižji in lažji, ker moraš zaostanek nadomestiti s trdim delom. Tisti, ki ima boljše telesne danosti, te bo nekaj časa z lahkoto premagoval, pozneje pa bo nad treningi hitreje obupal. Sam pa sem dobil neizmerno voljo, ko sem postal konkurenčen med mladinci, najprej v Jugoslaviji in nato na svetovni ravni. To mi je dalo samozavest, trdo pa sem moral trenirati tudi od takrat naprej."

Srečne spodnjice? Lepo vas prosim ...
Vraževeren, tako kot mnogi drugi športniki, Iztok Čop v svoji karieri ni bil. Pred tekmami se je držal ustaljenih ritualov, ki pa niso povezani z vraževerjem. Vsi okrog njega so vedeli, da je takrat razdražljiv in da hoče imeti mir, to pa je bilo tudi vse, kar je bilo zanj pomembno:

"Kar zadeva kakšne srečne spodnjice, zapestne trakove ali nogavice, to ne more imeti nobenega pomena. Če nas je šest v finalu in če imamo vsi oblečene svoje srečne spodnjice, bodo še vedno samo trije osvojili kolajno, samo eden zlato. Trije pa bodo ostali praznih rok. Verjamem, da se lahko nekdo počuti bolj samozavestno, če ima oblečen priljubljeni dres ali majico, po drugi strani pa moraš biti toliko razumen, da če to stvar slučajno pozabiš, nisi potem povsem nemočen. Poznam primere, ko so veslači nekaj pozabili, pa so se potem komaj odlepili od štarta. Po moje moraš verjeti predvsem v to, da boš tako dober, kolikor si treniral."

Kako narediti veslanje privlačnejše?
V pogovoru na Valu 202 je med drugimi zanimivostmi razkril tudi svoj pogled na to, kakšen bi moral v prihodnosti biti svetovni pokal v veslanju:

"Pozimi imamo veslači bazične priprave, ko delamo na vzdržljivosti. Prve spomladanske tekme bi tako morale biti večkilometrske preizkušnje, recimo na progah, dolgih štiri ali pet kilometrov. Osrednji del sezone, takrat ko je tudi največje tekmovanje, svetovno prvenstvo ali olimpijske igre, bi tekmovali na običajnih dvakilometrskih progah, po tem vrhuncu sezone pa jeseni samo še na sprinterskih preizkušnjah, kakršno sem že in jo bom tudi letos organiziral na Ljubljanici. Predvsem tisti, ki so bili poraženi na velikem tekmovanju, bi imeli še kako velik motiv tekmovati tudi na takšnem zaključku sezone. Za svetovni pokal bi štele vse tekme, lahko pa bi imeli seštevke tudi po disciplinah."

Glede na to, da je v slovenskem športu Iztok Čop prevzel že kar nekaj pomembnih funkcij, bo morda kakšno svojo idejo v prihodnosti uveljavil tudi v mednarodnih krogih.