Jože Urh skrbi za mlade namiznoteniške igralce. Foto: NTZS
Jože Urh skrbi za mlade namiznoteniške igralce. Foto: NTZS
Žang Džike
Kitajci so na olimpijskih igrah osvojili kar 24 zlatih medalj v 28 disciplinah. Tri zlate imajo Južni Korejci, eno pa Švedi (Jan Ove Waldner je bil zlat v Barceloni 1992). Foto: EPA

Selektor za mlade Jože Urh je po koncu svetovnega mladinskega prvenstva v namiznem tenisu v Šanghaju, kjer so Kitajci spet pokazali svojo premoč, pojasnil položaj v ozadju, ki trenutno daleč najmočnejšo namiznoteniško nacijo ločuje od preostalega sveta.

Osnovni razlog je število prebivalcev
"Kitajcev je milijarda in pol in iz te množice sestavijo samo eno reprezentanco, medtem ko nas je v Evropi polovica manj, pri tem pa moramo sestaviti več kot štirideset reprezentanc. Ta dejavnik je vsekakor pomemben in je neizogibno dejstvo, mimo katerega pač ne gre," je prepričan Urh.

Ne gre brez vrhunskih strokovnjakov
"Drugi dejavnik je ta, da so Kitajci že zelo zgodaj spoznali, da je za doseganje vrhunskih rezultatov treba imeti vrhunske strokovnjake in slediti tako kratkoročni kot dolgoročni viziji. Zlata švedska generacija z Janom Ovejem Waldnerjem in Jörgenom Perssonom na čelu, ki je Kitajce redno premagovala, jim je vsekakor dala misliti in verjetno so sami pri sebi sklenili, da se jim taka stvar več ne sme ponoviti," dodaja Urh.

V gibanje vključujejo noge in trup
Kitajci so veliko delali tudi na sistemskem področju. Izboljšali so namreč tehniko gibanja, dali večji poudarek telesni pripravi, igro so s tem naredili še hitrejšo. Urh poudarja: "Doumeli so, da ni dovolj samo 'zlata roka', ampak so v vsak udarec začeli vključevati tudi noge in trup bolj kot kdaj koli prej. Če si bo kdo ogledal fotografije kitajskih igralcev v osemdesetih letih in danes, bo lahko videl, o čem govorim. Evropski igralci sile trupa in nog ne znajo uporabljati toliko in zato so njihovi udarci slabši. Kitajci na vse detajle pazijo od prvega treninga naprej in zato so v tem trenutku daleč pred vsemi."

Nevarnost v drugih športih
Kitajska namiznoteniška zveza se v zadnjih letih spopada z novo težavo, te pa ne predstavljajo druge nacije, ampak drugi športi. V zadnjih letih je prišlo do razcveta tenisa, snookerja in drugih športov, ki postajajo vse bolj priljubljeni, s tem pa ogrožajo status namiznega tenisa, predvsem pa jim otežujejo pridobivanje sponzorskih sredstev.

Najbolj urejeno v Franciji in Nemčiji
"Evropa je v teh segmentih zaspala in jih je začela razvijati pozneje. Najbolj so se tega sistematično lotili v Franciji v njihovih centrih in pa v Nemčiji, kjer deluje po klubih vrsta kitajskih trenerjev. Te dve državi sta tudi najuspešnejši v zadnjih letih med mladimi. Če Kitajci sami skrbijo za svoje igralce, to v Evropi ni ravno običaj. Igralci že zelo kmalu zapustijo svoje matične klube v domovini in se odselijo v tujino, največkrat v Nemčijo, v želji po zaslužku," razloži Urh.

Mladi težje napredujejo
"V Evropi deluje tako na zvezah kot v klubih ogromno slabo podkovanih in predvsem neambicioznih trenerjev, ki jih zanima samo plača. V takšnih okoljih igralci ne morejo napredovati tako hitro kot njihovi vrstniki na Kitajskem oziroma v Aziji. Tudi sami začnejo igrati samo še za denar, želja po napredku, po osvajanju naslovov pa počasi izgine. Ta je pri kitajskih vrstnikih primarna, denar pa je samo posledica vsega tega. Vsak klub in vsaka zveza mora znotraj svojega okolja postaviti predvsem ambiciozne in nato še usposobljene kadre. Kadre, ki gredo v korak s časom, ne pa fosilov. To velja za Evropo in ravno tako za nas v Sloveniji. Močan si toliko, kot imaš ambicij," je razmišljanje končal Urh.