Predsednik olimpijskega komiteja Thomas Bach in predsednik MOK-ove disciplinske komisije Samuel Schmid na novinarski konferenci v Lozani. Foto: Reuters
Predsednik olimpijskega komiteja Thomas Bach in predsednik MOK-ove disciplinske komisije Samuel Schmid na novinarski konferenci v Lozani. Foto: Reuters
Pjongčang
Pjongčang bo igre gostil med 9. in 25. februarjem. Foto: Reuters
Janez Kocijančič kritičen do odločitve MOK-a

Nastop bodo dovolili tistim športnikom, za katere bo mogoče dokazati, da niso del sistemskega dopinga.
Na lanskih poletnih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru MOK ni prepovedal nastopa celotni ruski reprezentanci, ampak so odločitev o nastopih posameznih športnikov sprejemale panožne športne zveze. Ni pa smel v Riu nastopiti noben ruski športnik, ki je bil v preteklosti kaznovan zaradi zlorabe nedovoljenih poživil, čeprav je kazen že odslužil.
Nazadnje je v Brazilijo odpotovalo približno 270 ruskih športnikov, kar je predstavljalo 70 odstotkov sprva predvidene 387-članske reprezentance. Izmed atletov je v Riu tekmovala le skakalka v daljino Darja Klišina, suspendirani pa so bili na primer vsi dvigovalci uteži.
Kazen za Žukova in Mutka
Iz MOK-a so po zasedanju v Lozani sporočili, da je poročilo preiskovalca Samuela Schmida potrdilo "sistematično manipulacijo protidopinških pravil in sistema v Rusiji" in da za to obstajajo znanstveni dokazi, dokumenti in korespondenca. Nepravilnosti so se dogajale tudi na zimskih olimpijskih igrah pred štirimi leti v Sočiju. MOK je zaradi tega že prej dosmrtno prepovedal nastope na OI 25 ruskim športnikom, enajstim je odvzel kolajne z ZOI 2014.

MOK se je odločil tudi, da suspendira predsednika ruskega olimpijskega komiteja Aleksandra Žukova kot člana MOK-a. Ob tem je namestniku ruskega predsednika vlade in nekdanjemu športnemu ministru Vitaliju Mutku (tudi enemu glavnih organizatorjev nogometnega svetovnega prvenstva 2018) dosmrtno prepovedal udeležbo na olimpijskih igrah v uradni vlogi.
Žukov je že napovedal, da bodo ruski športniki vložili pritožbo na mednarodnem športnem razsodišču v Lozani, saj Rusija vztrajno zanika obtožbe. "Kaznovati nedolžne je nepravično in nemoralno," je dejal Žukov. Pojasnil je, da bodo odločitev o tem, ali bodo ruski športniki, ki bodo izpolnili MOK-ova merila, potovali na ZOI, sprejeli 12. decembra na posebnem olimpijskem srečanju.
Tudi v številnih ruskih panožnih športnih zvezah so odločitev MOK-a označili za "nepošteno". Na ruskem zunanjem ministrstvu so se odzvali z zapisom na družbenih omrežjih, da jih odločitev "ne bo zlomila in bodo preživeli tudi to".
Ruska televizija ne bo prenašala iger
"To je še nikoli viden napad na integriteto olimpijskih iger in športa,"
je povedal predsednik MOK-a Thomas Bach in poudaril, da na odločitev ni vplivala politika. S tem so, kot menijo pri MOK-u, zaščitili "čiste" športnike. "To bi moral biti konec te škodljive epizode in bi moralo služiti za učinkovitejši protidopinški sistem, ki ga vodi svetovna protidopinška agencija WADA," je dodal Bach.

Rusija bo morala plačati še 15 milijonov dolarjev kazni za stroške preiskave in za plačilo prihodnjih protidopinških ukrepov. Zaradi vseh teh odločitev ruska državna televizija ne bo prenašala ZOI 2018.
Zelo verjetno je, da zaradi odločitve MOK-a in ruske neudeležbe na igrah ne bodo prekinili tamkajšnje elitne hokejske Lige KHL in bodo po vzoru Lige NHL v Pjongčangu manjkali tudi vsi hokejisti iz te lige, torej tudi slovenski kapetan Jan Muršak, Žiga Jeglič, Rok Tičar in Robert Sabolič.
Igre bodo potekale med 9. in 25. februarjem.
Kocijančič: Imam velike pomisleke, če se kaznujejo tisti, ki niso zagrešili ničesar
Novi predsednik Evropskih olimpijskih komitejev (EOC) Janez Kocijančič je bil v pogovoru za oddajo Odmevi na Televiziji Slovenija kritičen do odločitve MOK-a. "Očitno je šlo za zelo široko uporabo dopinga in kar se tega tiče, nimam nobenih dvomov - vsi, ki so naredili dopinške prekrške, morajo biti kaznovani v skladu z načelom ničelne tolerance do dopinga. Imam pa velike pomisleke, če se kaznujejo tisti, ki niso zagrešili ničesar. In te rešitve, da športniki, ki so zanesljivo čisti, nastopajo pod nevtralno zastavo brez nacionalnih obeležij, se mi zdijo precej sporne. Očitno bodo ruski športniki nastopali pod znatno strožjimi pogoji kot vsi preostali športniki na olimpijskih igrah. In to se mi zdi tudi sporno. Želel bi si, da bi bili na največjih svetovnih tekmovanjih, na tekmovanju najvišje ravni, vsi športniki enakopravni. Upam, da se te stvari ne bodo naprej zaostrovale. Vsekakor bi se mi zdelo, da bi bila hladna vojna v športu nepotrebna," je dejal.
Celoten pogovor Igorja E. Berganta s Kocijančičem si lahko ogledate v videonovici na desni strani novice.

Janez Kocijančič kritičen do odločitve MOK-a