Preostali športi

Poudarki

  • Spomin na življenje in kariero Tomaža Humarja
  • Večkrat zrl smrti v oči, a se vedno čudežno rešil
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 208 glasov Ocenite to novico!
Tomaž Humar, rojen 18. februarja 1969, je pisal zgodovino svetovnega alpinizma. Po uspehu na Daulagiriju mu je mojstrstvo priznal tudi legendarni tirolski alpinist Reinhold Messner. Foto: www.humar.com
Vedno je hodil po robu in iskal nove izzive. "On me ni nikoli pustil na cedilu," se je hrabril. Na gori Langtang Lirung se žal ni izšlo ... "On", kot je imenoval višjo silo tam zgoraj, ga je vzel k sebi. Foto: www.humar.com
Humar je bil mojster preživetja v najbolj krutih razmerah, poznal pa je tudi recepte za nekatere bolezni. Po nesreči pri gradnji hiše se je zdravil tudi tako, da se je pozimi dlje časa kopal v ledeno mrzlih potokih. Foto: www.humar.com
Ostani zvest samemu sebi, je zapisal vsakomur, ki mu je dal podpisati njegovo knjigo Ni nemogočih poti. Foto: www.humar.com
       Njegovo početje ni bilo izzivanje. Bila je večna, velika igra za življenje. Za življenje s smislom.       
 Novinarka TV SLO, Marjeta Klemenc, v nekrologu za TV Dnevnik
       Iz žepa vzamem slike, na eni mi mali Tomaž miga s prstom: "Ati, pridi domov!" Pogledam proti vrhu. Zavesa snega, ki jo dela močan veter, je vedno večja. Takrat me prešine: Umrl boš! Če greš naprej, boš zagotovo umrl!       
 Tomaž leta 1999 na poti na Daulagiri
       Ekstremno se mi zdi, ko Michael Schumacher s 300 kilometri na uro pridrvi v ovinek. Jaz bi se ubil.       
VIDEO
Za gore živel, v gorah umrl
VIDEO
Zadnji vzpon Tomaža Humarja

Dodaj v

Nor, toda ne neumen, predvsem pa zvest samemu sebi

Tomaža Humarja našli mrtvega
14. november 2009 ob 09:03
Kamnik - MMC RTV SLO

"Ustavi se že enkrat, saj boš še sebe srečal," so prijatelji nenehno govorili Tomažu Humarju, upajoč, da se ne bo res nekoč zgodilo najhujše. Sobotno jutro je razblinilo mit o večnosti nepozabnega alpinista.

"Rad bi bil spet jaz. Živim za dan, ko bom spet zažvižgal v tišino, kot milo zapoje ptica, ki začuti, da je spet na prostosti. Življenja se zopet zaveš, ko ostaneš brez njega. Spet vem zase, spet mi tečejo solze, spet se smejem in se zbujam z nasmehom. Ves dan se vozim v soncu na invalidskem vozičku, a šele zvečer opazim, da pravzaprav dežuje iz temnih oblakov. Kako lepo je spet živeti življenje zase, za poklonjen nasmeh, za nežen pogled, za lebdenje med tu in večnostjo."

Prvo opozorilo je prišlo z domačega dvorišča
Tako je Tomaž zapisal, ko je bil prvič resno opozorjen. 30. oktobra leta 2000 se je hudo poškodoval pri gradnji hiše.

Takrat je bil že svetovno uveljavljena plezalska zvezda, potem ko je leto prej preplezal južno steno Daulagirija. Ko je nenavadno hitro okreval, je že koval načrte za naslednje podvige, ki se jih je loteval bolj premišljeno in predvsem brez kamer ob vznožju himalajskih osemtisočakov, kar so mu očitali ob plezanju na Daulagiri.

Rupalska stena: nazaj v življenje
Leta 2002 je brez medijske pozornosti osvojil Šiša Pangmo (8.046), leta 2005 pa se je lotil Nanga Parbata. Obseden je bil z Rupalsko steno, s 4.700 metri prepada najvišjo na svetu. Vreme mu je preprečilo uspeh in na višini 6.300 metrov je šest dni čakal pri temperaturah okrog -10 stopinj na pomoč pakistanskega helikopterja. Njegovo življenje je viselo na nitki, toda po najbolj dramatični reševalni akciji v zgodovini himalajizma so Kamničana rešili.

Prebolel borelijo, v ilegali na Anapurno
Običajni ljudje, ki alpinizma ne razumejo, so na spletnih straneh skorajda zahtevali, naj se Humarju prepove obiskovanje najnevarnejših sten. Gozdni Joža, kot se je v šali sam predstavljal, je morda zato naslednji projekt izpeljal v popolni tajnosti in niti na svoji spletni strani ni sporočil, da namerava v solo vzponu na Anapurno. Podvig mu je uspel leta 2007, ob 20. obletnici kariere. Neverjetno, saj se je leto prej okužil s hudo vrsto borelije in nekaj časa ni čutil rok.

Če bi šel na vrh "Daule", bi umrl
Ob pregledu imenitne Humarjeve kariere je seveda na prvem mestu avantura v južni steni Daulagirija leta 1999, ko je odprl novo poglavje alpinizma in svoj podvig s pomočjo interneta približal širnemu svetu. "Daula" mu je dala steno, vrha pa ne. "Iz žepa vzamem slike, na eni mi mali Tomaž miga s prstom: ˝Ati, pridi domov!˝ Pogledam proti vrhu. Zavesa snega, ki jo dela močan veter, je vedno večja. Takrat me prešine: Umrl boš! Če greš naprej, boš zagotovo umrl!" Ker je želel živeti, je obrnil, a v sodobnem alpinizmu šteje preplezana stena, vrh je drugotnega pomena. Za podvig je bil nominiran za zlati cepin, vendar ga zaradi zakulisnih igric ni dobil. Svetovna plezalska smetana ni bila preveč navdušena, da bi Slovenec (Humar je zlati cepin dobil za vzpon na Amo Dablan leta 1996) še enkrat dobil nagrado.

Šrauf je bil njegov učitelj
"Pazi, da ti stvari ne postanejo prelahke," ga je svaril Stane Belak-Šrauf, starosta kamniškega alpinizma, ki je svoje znanje prenašal tudi na Humarja. Rekel mu je "mucek z dobro nabrušenimi kremplji". Skupaj sta leta 1994 plezala na Ganeš (6.986 m), kar je bila premierna Humarjeva himalajska odprava. Po Šraufovi nesreči pod Mojstrovko sta ostala povezana po "onostranskih kanalih". Humar je namreč imel, kot je dejal, sposobnost, da je navezal stik s pokojnimi. Leta 1997 je bil tudi sam prvič na robu. Z Janezom Jegličem sta v alpskem stilu opravila z zahodno steno Nuptseja, na vrhu pa je sunek vetra odpihnil prijatelja Janeza Jegliča.

Vam je kdaj stisnil roko?
Ekstremist? Odvisno, s katerega stališča gledate. "Ekstremno se mi zdi, ko Michael Schumacher s 300 kilometri na uro pridrvi v ovinek. Jaz bi se ubil," je odgovarjal tistim, ki so mu očitali, da se igra z življenjem. Kronistka himalajskega dogajanja Elizabeth Hawley je o njem dejala: "He is crazy, but certainly not dumb." Nor je, toda ne neumen. Bil je človek izjemnih sposobnosti. "Žival odneha, Humar ne," je dejal o sebi. Pošten do drugih in do sebe. "Ostani zvest samemu sebi," je vedno dodal k svojemu podpisu v knjigi Ni nemogočih poti, se ti zazrl v oči in ti krepko stisnil roko.

Samo plezati sem hotel!
Iz omenjene knjige še en navedek, da boste bolje razumeli Humarjevo početje: "Morda se prav v tem skriva odgovor na vprašanje, zakaj hodimo v gore. Mogoče tudi zaradi tiste nostalgije po časih, ko se je svet vrtel še z neko drugo hitrostjo. Ko smo še imeli čas, da smo se ustavili in rekli: za prijatelje si moraš čas vzet. Danes pa hitim in delam, da še sam ne vem, kje se me glava drži. Sprašujem se, čemu vse to. In potem se zaderem na ves glas, kot pred kratkim pod Rzenikom v kamniških hribih: ˝Pa sam plezat sem hotu!˝ Podpisani Gozdni Joža, Zgornja Fovšija 4b."

T. O.
Prijavi napako
Komentarji
konjice
# 14.11.2009 ob 09:19
danes zjutraj sem hitro prihitel na internet in hotel izvedeti kaj in kako z tomažem a na žalost ko sem odpru ta portal me je kar stisnilo pri srcu res sem si želel da bi rešili tomaža a se mi ta želja ni uresničila za nogomet mi je kar preminilo in sem velik oboževalec nogometa.POČIVAJ V MIRU TOMAŽ. SLOVENSKA LEGENDA!
tuditi
# 14.11.2009 ob 09:14
Lepo napisano oz scitirano!

Naj počiva v miru,upam samo da so imeli doma razčiščeno,da je smrt v gorah za njega najlepša smrt.
petzl
# 14.11.2009 ob 09:56
Tomaž sedaj si pri Njemu! Sedaj si skupaj s Johanom, Vanjo, Šraufom in drugimi iskrenimi prijatelji, ki so te zapustili veliko prej!

Še v torek sem bral tvoje zapise v knjigi, Ni nemogičih poti, nevedoč, da si ponovno v Himalaji, nevedoč, da te ni več med nami....Ob branju, sem si rekel, da te moram spoznati...
Prehitel si me...Upam in vem, da sedaj polno živiš svoje sanje, daleč nad našo človeško mlakužo prepojeno s sovraštvom, zavistjo ali kot si ti rekel, faušijo, tebi tako tujo!!
Imej se fajn!!
Neugoden
# 14.11.2009 ob 15:10
Življenjski pregovor je: "Življenje ne smemo meriti po številu vdihov, ampak po številu trenutkov, v katerih nam zastane dih."
Tomaž jih je najverjetneje naštel veliko.
Najlažje je živeti predivdljivo, varno, "v senci" in biti skoncentriran na dihanje.
Nekateri želijo več ...
Vsa čast ...
marlot
# 14.11.2009 ob 09:28
tomaž hvala ti da sem te lahko spoznau... Počivaj u miru legenda!
tuditi
# 14.11.2009 ob 09:29
chelsea`s Tomaž se je zavedal,da bo v gorah umrl če bodo katastroflane razmere oz če si bo kaj naredil,drugače ne bo,ker je bil izjemno pripravljen.Verjemi pa,da on je takoj predvidel situacijo,že to da je v štab sporočil da lahko umre,se je nekako sprijaznil,da se je njegova pot končala.In v takem stanju,ko se zavedaš smrti ti do živega ne pride nobena bolečina in mraz.
Gravesen
# 14.11.2009 ob 09:22
Težko je zastopit te modele k tolk izpostavljajo svoja življenja v iskanju svojega jaza, morda jih začnemo razumevati šele, ko se njihovo poslanstvo nenadoma prekine.
Tomaž, zdej si na najvišji gori sveta...
tmozin2
# 14.11.2009 ob 09:44
mendi je ta smrt zanj najbolša, umrl je v gorah, katere je z eno besedo rečeno ljubil
rokers
# 14.11.2009 ob 09:30
ne vem kdaj mi je zadnjič skoraj šlo na jok..predvsem pa zaradi človeka, ki ga ne poznam...Legenda.....italijani bi rekli meglio un giorno da leone che mille da pecora....Ponosni smo bli na tebe....On te bo tu tam gori imel rad......ja danes nogomet zgublja pomen...
Tominc
# 14.11.2009 ob 09:18
počivaj v miru
črni.panter
# 14.11.2009 ob 13:37
donc pred tekmo bi mogla bit minuta molka za tomaža !
tinak
# 14.11.2009 ob 14:37
Še eden od Velikih... Moje sožalje njegovim najbljižnjim!!!
Od ponedeljka sem upala na čudež...
Tomaž, zdaj si med Večnimi!!!
V svojem kratkem življenju si bil navdih mnogim!!!

Vsi tisti pa, ki ste polni negativizma, pustite drugim, da žalujejo na svoj način.
Kdo ste, da lahko sodite o njih. Nekaj je povedati svoje mnjenje, nekaj pa je zasmehovati oziroma pomilovati. Žalostno je brati tako nehumane in nerahločutne komentarje... Konec koncev gre za svetost življenja... Me zanima, če bi se jih upali izreči tudi v živo. Lahko se je skrivati za izmišljenim uporabniškim imenom... Žal je med ljudmi vedno večja želja, da druge prizadanejo. Zdaj pa jaz pomilujem tiste, ki ne vejo, kdaj naj bodo raje tiho... Če mislite na njegove otroke, pozabljate, da lahko tudi oni preberejo vaše komentarje. In lahko ste prepričani; oni so ga gotovo razmeli bolje kot vi!!! Nisem slišala, da bi kdaj kdo drikaču formule 1 očital, da je neodgovoren do otrok, ali pa kakšnemu nogometašu, ki je na nedovoljenih sredstvih in se potem zgrudi na tekmi... Kakšna hinavščina, dajte imet vsaj približno podobna merila... Konec koncev je Tomaža ravno takšno obnašanje ljudi odvrnilo od javnosti in medijev, ki so žal tudi vedno bolj rumeni in nestrokovni...

Tomaž, zdaj lahko v miru pležeš na najvišjo goro. Pozdravi Njega!
angelmanuel
# 14.11.2009 ob 10:20
Šokiran sem... Tomaž počivaj v miru. Legenda slovenskega in svetovnega alpinizma kakršne ne bomo več imeli nikoli. Vsa čast tudi Grošlju, ki je za reševanje Humarja zrihtal najboljšo ekipo kar je možno. Žal je tokrat njegova pomoč bila zaman.

Sem pa resno razočaran nad tem slovenskih pohlepom, ki denar postavi pred življenje. Bolj kot to, če se bo Tomaža rešilo ali ne oz. če bo preživel ali ne je nekatere zanimalo kdo bo vse to plačal. Sramota, ki ji ni para.
11alen09
# 14.11.2009 ob 13:50
ste pa budale nekateri ki pišete komentarje!!!
človek je delal to kar mu je največ pomenilo in to je bil alpinizem.kaj je narobe s tem,če je šel tja gor?svaka mu čast da je šel,marsikdo si ne bi upal več v gore po tistem kar je on doživel pred leti,a on je šel,vedoč kaj ga tam čaka.
kaj pa če nekdo doživi hudo prometno nesrečo,ali je potem bedak če se še kdaj vsede v avto?ali je dirkač v formuli bedak če je po hudi nesreči še naprej dirkal?.......lepo vas prosim,če ne veste kaj je vse to njemu pomenilo ne pišite tako bednih komentarjev.sam se niti približno ne spoznam na alpinizem,niti nisem slišal za humarja dokler ni pred leti obtičal v gori.a že takrat se spomnim da je bilo veliko trapastih komentarjev,pa tudi sam nisem bil navdušen nad tem da je takrat rinil tja gor z vsem pompom okoli sebe,a sem že takrat upal da ga rešijo.vendar to,da je šel spet v himalajo,po vsem tem kar se mu je takrat zgodilo....ja svaka mu čast,očitno mu je to res veliko pomenilo.ta človek je prava legenda
Marsel
# 14.11.2009 ob 12:55
Čeprav nisem apinist in nikakor ne morem razumeti človeka, ki je pripravljen tvegati tudi življenje, da bi izpolnil svoje sanje, imam ob tej novici mešane občutke.Po eni stani sem jezen na to, da je Tomaž bil toliko pripravljen tvegati in, da se je po zadnji nesreči, še enkrat odpravil izzivati usodo, kar ga je na koncu stalo tudi življenja. Po drugi strani sem pa ponosen na njega.Ponosen sem, da je takšen človek živel med nami.Težko je razumeti človekovo popolno predanost nečemu, kar resnično ljubi, šele ko začne človek razmišljati v tej smeri, začne razumeti to tomaževo strast do gora.Vem samo nekaj, da smo izgubili velikega človeka, pustimo sedaj vse ostalo, naš narod je izgubil velikega človeka, njegova družina očeta in moža. Iskreno sožalje vsem žalujočim, njegovi družini in vsem prijateljem.Počivaj v miru Tomaž.
manutd fan
# 14.11.2009 ob 09:31
Počivaj v miru. Borec, legenda Tomaž ! =(
marlot
# 14.11.2009 ob 09:30
Dej fredpery pober se!! slabe stvari si vidu sam ti očitno....
Kuči plakajuči
# 14.11.2009 ob 09:28
Šit. Naj počiva v miru. Slava mu!
Nacionale
# 14.11.2009 ob 10:58
Če bi vsi tisti, ki imate takšne ali drugačne bedaste komentarje proti Tomažu, doživeli nivo njegovega razmišlanja in zavesti, ki jo je nosil v sebi, pa če malo pretiravam na svetu ne bi bilo vojn, sebičnosti, pesimizma in podobnega sranja; Živeli bi za danes in ne za jutri ali pojutrišnem.....
Kot je rekel Tomaž OSTANIMO ZVESTI SAMEMU SEBI.
M-filter
# 14.11.2009 ob 09:41
fredperry

pač ga mamo nekateri za heroja. slovencov nas je pa že tako ali tako malo, da vsak dobri znani človek, ki umre lahko izrečemo samo sožalje
PONOS
# 14.11.2009 ob 20:26
Spoštujem in občudujem take ljudi kot je Humar, to so ljudje ki premikajo mejnike na vseh področjih.Stran od ovc in šoping centrov,stran od civilizacije,stran od nesnage,stran od hinavščine,stran od vsak danjega sranja- samo hrib in nebo ,svoboda.Vredno je umreti za kaj takega tudi malo prej.
Počivaj v miru tvoj oboževalec.
stankoju
# 14.11.2009 ob 15:28
Bil je posebnež in v čast mi je , da sem ga letos na Veliki planini spoznal in se tudi rokoval z njim, imel je res previ stisk roke.Počivaj v miru.
pašepaše
# 14.11.2009 ob 14:30
Kako z veseljem bi zdejle napisal: Mater si vosu da rineš gor Tomaž!!!
A le, če bi te že živega in zdravega spravli dol. Najbrž si pa ne bi želel umreti drugače.
Ko bi le vsi znali tako slediti svojim sanjam.

(Vsem tistim, ki pa se ne morete zadržati pa... mah, smilite se mi revčki. Pojdite v bife in pametujte tam.)

TOMAŽ kapo dol!
Latex
# 14.11.2009 ob 10:56
Umru slovenski heroj!

Počivaj v miru Humar.
velikipeter
# 14.11.2009 ob 10:03
Bil je velik človek, slava mu. Počivaj v miru.

Feddpery, sej kdo ti je pa rekel da moraš kaj razumeti??? Tudi jaz te ne razumem kako lahko gledaš kmetijo in podobne zadeve po TV!
lpool7
# 14.11.2009 ob 15:31
Počivaj v miru,Tomaž!
malleni
# 14.11.2009 ob 14:43

»Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel. Kdor išče pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.«
- Nejc Zaplotnik

Naj počiva v miru...
Upam da je našel svojo pot....
d123m
# 14.11.2009 ob 13:43
takih je zares malo kot je bil on
počivaj v miru
minnaema
# 14.11.2009 ob 13:41
Brez dvoma vsi ljudje bomo morali enkrat se posloviti iz tega sveta, z rojstvom je vsakemu baje tudi pisana usoda kdaj bo to bilo in če je gospodu Humarju bil določen ta ali včerajšnji dan je to bolje, da se je poslovil od sveta v gorah, ki jih je tako zelo imel rad.
Naj mu bo lahka zemlja in naj počiva v miru......... svojcem pa iskreno sožalje !
Sasa1967
# 14.11.2009 ob 13:35
Prav sram me je ko se spomnim,kaj vse se je pisalo o Humarju v prejšnjih dneh.
Slovenci bi morali svoje junake podpirati,še posebej v njihovih najtežjih trenutkih!
Tomaž Humar je bil naš velik junak.
Pogrešali ga bomo. Počivaj v miru.
noreason
# 14.11.2009 ob 13:34
@iluzionistka
Dovolj o tebi pove, da primerjaš 4 izmensko delo, z alpinističnimi odpravami?!
Škoda besed...

Ni besed s katerimi bi lahko opisali veličino Tomaža.
Hvala za vse poškodovane, ki si jih rešil z gora... škoda, ker tudi tebe tokrat niso uspeli rešiti.
Ostal si zvest samemu sebi... do konca... počivaj v miru.
simon6010
# 14.11.2009 ob 13:20
Tomaž počivaj v miru. Bil sem že zaskrbljen, kot so poročali v medijih, da jim je povedal da ima težke poškodbe (kdo bi se lahko pa sploh zlagal, da ima poškodbo hrbtenice) pa tudi predvsem zato, ker je imel dva telefona pa na nobenega se ni več oglasu. Je pa tudi res, da vsi ,ki smo poznali Tomaža in smo vedeli kakšen je po duši,karakterju pa še po čem, da se bori do konca in s tem je tudi mene in večina Slovencev držal, da smo upali na najboljše.
Pa čestital bi reševalcem, da so opravili svoje delo tako kot je treba.
Brestan snip
# 14.11.2009 ob 13:11
Upam le, da je njegova duša ostala na gori in je zdaj eno z goro. Ne bom pretiraval. Tomaža Humarja sem videl le po televiziji in po raznih časopisih, osebno ga nisem poznal. Lahko pa pohvalim ta članek, ki mi pove marsikaj o njegovem karakterju, sploh te njegove besede. Lahko mu le čestitam za tisto, kar je v življenju dosegel. On je veličino svojega življenja prebival na gorah, ali pa načrtoval ogromne podvige in si je bržkone tudi zaslužil, da mu duša ostane gor.
Meni se je naravnost priljubil. Žal ga zdaj ni več.
Gapson
# 14.11.2009 ob 12:06
počivaj u miru legenda
soulstripper
# 14.11.2009 ob 11:00
iskreno sožalje še enkat več, ni veliko tako izjemnih ljudi na tem svetu, kaj sele v Sloveniji in z usakim takim posameznikom svet nekaj izgubi in za to smo mnogi, ki vsaj priblizno razumemo njegov pomen zelo žalostmi, kajti ni biu le izjemni alpinist, številnim ljudem tudi meni je bil vzor in tihi šepet, ki človeka opozarja da mora biti zvest samemu sebi in slediti svojim sanjam kajti le tako lahko upravičimo lastno ekstistenco in nismo le prazne lupine v tem sfaliranem sistemu, in kdor ne razume ljudi ki danes žalujejo naj jih usaj spoštuje in utihne Še enkat izražam polno spoštovanje Humarju, človeku ki je živel svoje sanje
tily
# 14.11.2009 ob 09:58
fredperry jest tomaža malo bolj poznam ker je tisti''mali'' Tomaž moj sošolec.

Je pa vseeno umrl tam kjer je bil najraje, v gorah

R.I.P. Tomaž
dimež11
# 15.11.2009 ob 12:31
Sem in tja še pridem pogledat, kaj pišejo o pokojnem Tomažu razni 'prav usmerjeni Slovenci'. Sem se pa omejil, da pogledam samo zadnjo stran, ker ni vredno brat pametovanj ljudi, ki Tomaža niso niti osebno poznali. In ga žalijo še naprej. Že po tem se vidi njih kultura!
Torej:

bojand
15. november 2009 ob 09:25
Prijavi neprimerno vsebino
Prav nobene primerjave ni, ljudje imajo razno razne sanje, naj jih živijo, a kaj imamo mi od tega? Slovenci smo samo v Himalaji izgubili v zadnjih letih preko 20 mladih ljudi v najlepših letih - zaradi sanj. Izgleda kot kolektivni samomor. Kaj če bi eni raje malo manj sanjali svoje privatne sanje in se posvečali bolj skupnim resničnim problemom, ki jih je več kot preveč.

Bojand - te alpiniste primerjati s samomorilci je prava norost. Če sem v življenju kdaj srečal ljudi, ki imajo življenje bolj radi kot alpinisti, naj me 'koklja brcne' (evo - ni me!).
Z zgoraj napisanimi stavki si le postavil sam sebi ogledalo: si človek brez sanj (verjetno sanjaš le o materialnih dobrinah - se pravi, da si povprečen Slovenec). Zato bi tudi 'zaprl' take ljudi, ki 'štrlijo' nad tebi znano povprečje v dolino Šentflorjansko (se mi zdi, da me to spominja na nek preživet politični sistem). Naj torej ne izživijo svojih sanj (naj ne bodo srečni?), kot praviš ti, pač pa delajo za reševanje skupnih resničnih problemov (si se kdaj morda poglobil v izobrazbeno strukturo teh ljudi??? Oni SO v večini tudi na delovnih mestih bili spoštovanja vredni sodelavci - te navade si pač lahko privzgojiš tudi pri ukvarjanju z alpinizmom!).

Naj ti razložim, da si že z navajanjem spiska ponesrečenih Slovencev v Himalaji 'udaril mimo'. Pač človek, kot mnogi drugi Slovenci, ki nasede medijem oz. malo manj poučenim novinarjem.
Če namreč govorimo o preminulih alpinistih, na spisek težko uvrstimo trekingaše (Drago Žlof, Marin Gasparini, Emil Veler). Ti si seveda spisek nekritično povzel, ker zadev ne poznaš.
Tudi nesreči Damjana Vidmarja, ki je bil sicer izkušen alpinist in je utonil med kopanjem v reki in deloma Jožeta Šepiča (ki se je pač ponesrečil med sestopom iz BT v dolino) skoraj težko damo predznak nesreče naših alpinistov v Himalaji.
No, pa če smo do njiju v statistiki prizanesljivi ... hmm, nihče, še vodja odprave na Everest Tone Škarja pa verjetno ni vedel, da je imel nesrečni sirdar Ang Phu 'slovensko državljanstvo'.

Ker sem sam osebno dobro poznal štiri ljudi s tega spiska (Počkar, Jeglič, Kozjek, Humar), si pač ne dovolim toliko lahkotnega spreobračanja dejstev.

Vsem ostalim pa, ki tako udrihate po tistih, ki so si izbrali svojo pot - za kaj, za katere vam tako ljube dobrine pa so vas, kritike, naši Himalajci prikrajšali? Se vam ne zdi, da vas v izlivanju žolča v resnici poganja le pristna, domača 'fovšija', ker ste nezmožni sanjati svoje sanje oz. nimate poguma, da bi stopili z vlaka?
Je res treba v tem majhnem narodu (nekateri se na to radi sklicujete) popljuvati vse, kar je drugačnega?
mirela
# 15.11.2009 ob 09:33
veš bojand, ekstremisti so povsod, sam eni samo sebe izpostavljajo, eni pa v smrt pahnejo druge...
kaj pa divjaki na cesti...tut oni so ekstremisti, samo preživijo, umrejo pa nedolžni...
tomaž je ljubil gore, gore so imele njega rade, pa so ga vzele...
bodi dovolj...
pustimo ga naj počiva v miru...
našel je svoj mir...
sožalje domačim...
naelia
# 14.11.2009 ob 15:14
Neugoden: lepo napisano..../ R.I.P. in Res Vsa čast za vse kar je dosegu!
orchid
# 14.11.2009 ob 14:38
Solze te ne vrnejo nazaj, a nikoli ne boš zares odšel.....
Odslej boš zvezdica na nebu, misel v duši, toplina v srcu, sončni žarek pred večernim zahodom, veter v krošnjah dreves, jutranja rosa na cvetu planike, snežinka na topli dlani......... zdaj si našel Njega, zdaj si v spokoju.....

Tomaž, pogrešala te bom......

Počivaj v miru!
lev14
# 14.11.2009 ob 14:28
nigamulca ......po vseh teh komenterjih o Humarju se mi za vse uboge Slovenceljne jebe..............naredite nekaj ..ne samo jamrat in stokat ...............noge prestaviti .leva desna...........pa bo. pa sanjat nemogoče in te sanje poskusiti uresničit .....ne pa venomer stokati kako so za vse krivi drugi ..........Tomaž je svoje naredil in to na svoj način..........Tomaž ..HVALA TI.........
doberman013
# 14.11.2009 ob 13:56
pa meni ni jasno kdo ste vi ljudje da ga obsojate!bil je velik clovek ki je nasel bistvo in smisel svojega zivljenja! nekateri ga iscejo vse zivljenje in ga ne najdejo!Tomaz ponosni smo nate! pocivaj v miru
črni.panter
# 14.11.2009 ob 13:50
Jakap80
14. november 2009 ob 13:43
Prijavi neprimerno vsebino
Za mene je bil hinavc in egoist, kateremu je bilo za druzino vseeno.

vsak ma svoj mnenje, moj je da je človk uživu živlene in delu kar je hotu...
ave1977
# 14.11.2009 ob 13:15
Srečno, Gozdni Joža.
vrač
# 14.11.2009 ob 13:13
slava ti Tomaž! počivaj v miru!
ny66as
# 14.11.2009 ob 12:31
"Poslušaj svoje srce..."
njegov nasvet: preprost, lep in težaven kot te gore.
Soured Kundun
# 14.11.2009 ob 11:43
iluzionistka
14. november 2009 ob 11:27

mah,

ko zaplodiš potomstvo nisi več večinski lastnik lastnega življenja temveč postaneš razparceliran med male delničarje, se strinjam.
ne pa mi rečt, da njegova ni vedela kaj si je izbrala in pričakovat od človeka, da bo živel po **tvojih** vizijah je najbolj brutalen egoizem pod soncem. in boljše je met tigra zdoma kot neobrit kaktus v fotelju.

sam sem se v nekih bolljših časih potikal po tistih krajih in ko danes po 12ih urah suženjstva obsedim pred ugasnjenim monitorjem razmišljam o tem, kako bom nekoč raztrgal čuvaja, ki mi v kletko nosi hrano.

ps. pol slovenije preživi lajf za aluminijastimi šanki s pepelnikom napolnjenim z arašidi smrdečimi po urinu. druga polovica jih čaka doma. :-)
makejsimona
# 14.11.2009 ob 10:45
Legenda...RIP
klko
# 14.11.2009 ob 09:33
Počivaj v miru!
Capital78
# 14.11.2009 ob 20:27
Gora ga je poklicala in ga obdržala pri sebi. Počivaj v miru, Tomaž.
Kazalo