Preostali športi
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4,8 od 40 glasov Ocenite to novico!
Primož Kozmus
Primož Kozmus sam zase pravi, da ga ni strah konca kariere, a želi, da bi OKS in država vzpostavila sistem, ki bi šampionom olajšal in omogočil lažji prehod v 'nešportno' življenje. Foto: Reuters
Ivo Daneu
Ivo Daneu je Olimpijo popeljal do petih naslovov državnega prvaka, Jugoslavijo leta 1968 v Mehiki do olimpijskega srebra in dve leti pozneje do prvega naslova svetovnih prvakov. Z reprezentanco ima še dva srebra s svetovnih in tri z evropskih prvenstev. Foto: MMC RTV SLO
Miro Cerar
Miro Cerar je na olimpijskih igrah osvojil tri medalje: v Tokiu leta 1964 je bil bronast na drogu in zlat na konju z ročaji, kar je ponovil tudi v Ciudad de Mexicu. Poleg tega ima v Grosuplju živeči upokojenec še 20 odličij z evropskih in svetovnih prvenstev. Foto: RTV SLO
Brane Oblak
Brane Oblak je bil prvo ime ljubljanske Olimpije, v Splitu je s Hajdukom osvojil dve zaporedni prvenstvi in pokala, pri Schalkeju in Bayernu je bil nosilec igre v takrat najmočnejši ligi v Evropi. Za Jugoslavijo je zaigral na SP-ju 1974 in EP-ju 1976 ter na 46 nastopih za plave dosegel šest golov. Foto: RTV SLO
Jure Franko
Jure Franko je pri 22 letih postal prvo ime nekdanje države. 14. februarja 1984 je na strminah Bjelašnice prismučal Jugoslaviji prvo zimsko olimpijsko odličje, v Sarajevu pa so skovali rek: Volimo Jureta više od bureka - Jureta imamo rajši kot burek. Foto: RTV SLO
Mateja Svet
Izredno nadarjena Mateja Svet si je želela izboljšati njeno paradno disciplino veleslalom, za kar je bil potreben trening hitrih disciplin. Skupni trening so ji ponudili Norvežani, ki jih je vodil Aleš Gartner. Vodilnim pri zvezi s Tonetom Vogrincem na čelu to ni dišalo in so ji to preprečili. Foto: MMC RTV SLO
Franci Petek
Franci Petek je v Val di Fiemmeju postal svetovni prvak na veliki skakalnici. Prepozni prehod iz klasične tehnike v V-slog mu je preprečil vidnejše nadaljevanje kariere, zato se je posvetil študiju, hkrati pa se s svojim znamenitim nasmehom preizkusil tudi kot športni novinar. Foto: MMC RTV SLO
Jure Košir
Jure Košir je bil eden največjih zvezdnikov v 90. letih, zdaj svoja poznanstva s pridom izkorišča v poslovne namene, ob tem pa je neizmerno ponosen na svojo družino: ženo Alenko in otroke Alino, Aniko in Jalna. Foto: RTV SLO
Brigita Bukovec
Brigita Bukovec je na olimpijskih igrah v Atlanti šele po fotofinišu izgubila zlato odličje. Tik pred ciljno črto teka na 100 m z ovirami jo je prehitela ruska Švedinja Ljudmila Enqvist. Foto: RTV SLO

Dodaj v

Od srečnih mamic do predlagatelja plebiscita

Kaj počno nekdanji slovenski športni asi po koncu kariere?
6. april 2009 ob 10:59
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Zlati" Primož Kozmus je z idejo o rentah za zaslužne športnike pošteno razburkal športne vode in javno mnenje. In kaj počno že "upokojene" legende?

Prvi slovenski olimpijski zmagovalec v kraljici športov je po slavju v metu kladiva predlagal, da bi država po 35. letu nekdanjim asom (nosilcem odličij z OI in SP-jev) mesečno izplačevala dve povprečni plači mesečno. Predlog, s katerim je Brežičan predvsem hotel opozoriti na neurejeni status vrhunskih športnikov po koncu aktivne kariere, je razdelil javnost, z nastopom svetovne gospodarske krize pa je o tem tako rekoč nedostojno govoriti. Olimpijski komite je nasproti prišel z idejo o štipendiranju upokojenih športnikov, s čimer bi se ti lahko ustrezno izobrazili in se tako vključili v "normalno" družbo.

Košarkar kot prvi za plebiscit
Ste vedeli, da je bil prvi, ki je javno predlagal plebiscit za osamosvojitev Slovenije Ivo Daneu? Izjemni košarkar, ki je premostil celo mariborsko-ljubljanski "prepad", je 4. oktobra 1990 v skupščini kot predstavnik socialistov predlagal izvedbo plebiscita. Predlog ni dobil ustrezne podpore, a ga je mesec dni zatem "posvojil" vladajoči Demos, nadaljevanje pa je znano.

Daneu, eden najboljših igralcev svojega časa, se je poslovil od žoge po ljubljanskem naslovu svetovnega prvaka leta 1970. Študij geografije se mu je zataknil pri kartografiji in se je raje zaposlil. Začel je pri Prehrani (predhodnik Emone), bil predstavnik Zagrebškega velesejma, se preselil k IMV-ju Ljubljana, na koncu pa pristal na Športni zvezi Slovenije in bil kot njen predstavnik predlagan v Zbor združenega dela, enega izmed domov takratne Skupščine Slovenije.

Telovadec v odvetniških vodah
Kralj konjev z ročaji Miro Cerar je v času aktivnega tekmovanja končal študij prava. Dvakratni olimpijski prvak se je upokojil pri 31 letih (1970) in se posvetil odvetniški karieri, ki ji je bil zvest vse do svojega 67. leta. Pravu se je zapisala tudi celotna njegova družina, medtem ko je Miroslav st. ostal še naprej zapisan tudi športu. Cerar je bil med predlagatelji in ustanovitelji Slovenskega olimpijskega komiteja, katerega prvi predsednik je tudi bil.

Igral do 40. leta, nato postal trener
Uradno najboljši nogometaš Slovenije v obdobju 1954-2003 Brane Oblak je bil zvezda nogometne Jugoslavije. Ko je za takratnih 1,15 milijona mark prestopil iz Hajduka v Schalke, je padel tako jugoslovanski kot nemški rekord, leta 1974 je bil izbran za petega igralca svetovnega prvenstva. Leta 1980 se je pri 33 letih poslovil od Bayerna, a mu "penzija" ni dišala, zato je do 40. leta igral za različne avstrijske nižjeligaše. Začela se je trenerska kariera, ki ga je od Naklega vodila vse do Olimpije in na koncu do mesta selektorja slovenske reprezentance, a igralskih uspehov kot trener ni ponovil.

Križaj zgradil Vučka
In kako gre zvezdnikom "belega cirkusa"? Bojan Križaj je svojo podobo in slavo dodobra unovčil. Po lastnih besedah je imel ob koncu kariere le lepo hišo, kmalu se je pustil prepričati in šel na Japonsko, kjer si je nabral dragocene poslovne izkušnje. Pot je prek ovinka v Avstriji nadaljeval tudi v Sloveniji. Po vodenju Elanove tekmovalne ekipe se je poskusil kot poslovni direktor Smučarske zveze Slovenije, a je ugotovil, da je to pretrd oreh. Vrnil se je tudi v Sarajevo oz. na Jahorino, kjer je s partnerji zgradnil apartmajsko naselje Vučko.

Podobno zgodbo ima za seboj tudi Jure Franko, prvi slovenski nosilec zimske olimpijske medalje, in to iz Sarajeva. Franko je dolga leta preživel na Japonskem, se nato preselil v ZDA, zdaj ponovno domuje v Gorici. Poslovno je ostal v smučarsko-športnih vodah, za popestritev pa je lani produciral slovensko izvedbo slovitega muzikala "Moje pesmi, moje sanje."

Svetova daleč od oči javnosti
Mateja Svet
, prva dama slovenskega smučanja, je bila kar 7-krat zaporedoma izbrana za športnico leta (1984-1990), Slovenijo pa je šokirala, ko se je pri 22 letih "upokojila" iz ne povsem razjasnjenih razlogov. Umik iz javnosti je bil skorajda popoln in dolgoleten. Šele v zadnjih letih se občasno znova pojavlja v medijih. Zaposlena je v zasebnem podjetju, ob delu je pred dvema letoma dokončala študij psihologije, občasno napiše kakšno časopisno kolumno, predvsem pa je srečna mati 11-letne Tare.

Skokom zavezani orli
Srebrni orli iz Calgaryja so večinoma še močno prisotni v svetu smučarskih skokov. Primož Ulaga, poslovnež, ki se ukvarja z raziskavami trga in oglaševanjem, je od leta 2002 direktor nordijskih reprezentanc, ki se nad pomanjkanjem denarja ne morejo pritoževati. Miran Tepeš je že več kot desetletje pomočnik Walterja Hoferja, direktorja svetovnega pokala v smučarskih skokih, ob tem pa je v prostem času s svojo jadrnico Skokico objadral svet. Matjaž Zupan se je spustil v trenerske vode in zdaj že drugič vodi slovensko reprezentanco. Matjaž Debelak, nosilec posamičnega brona z velike skakalnice, je v Juvanju še najdlje od skokov, v Zgornji Savinjski dolini je lastnik športne trgovine.

Potem imamo tukaj še dva svetovna prvaka - vedno prešerno nasmejani Franci Petek je doktor geografije in znanstveni sodelavec Geografskega inštituta Antona Melika, Rok Benkovič je pri 22 letih postavil smuči v kot in najprej maturiral ter se nato posvetil študiju.

Bronasti trio iz Lillehammerja
Podobno trgovino je imela v Mariboru tudi Katja Koren, ki je po koncu kariere (1998) doštudirala na visoki šoli za hotelirstvo in turizem. Zadnja leta je zaposlena na Pošti Slovenije, lani pa je kot kandidatka SDS-a kandidirala za poslanko in v svojem okraju prejela 2.199 glasov oz. 24 odstotkov. Športne trgovine so tudi del poslovanja Jureta Koširja, ki je ob tem še zastopnik svojega dolgoletnega opremljevalca smuči. Košir je hkrati tudi športni menedžer, za nameček pa prireja "eksplozivne" zabave za največjega hotelirja v Kranjski Gori. Povezovali so ga z Unionom Olimpijo, leto dni je bil vpleten v zgdbo hokejistov Jesenic v Ligi Ebel, skratka Košir je in bo ostal na prizorišču. Alenka Dovžan? Ponosna mamica 3-letnega Luke in 3-mesečne Nike.

Lastni športni klub
Dolgoletna slovenska atletska kraljica Britiga Bukovec se je povsem posvetila svoji lastni atletski šoli, kjer z osnovnim športom vseh športov spoznava in uči otroke od 3. do 15. leta starosti. Športno društvo Brigita Bukovec je njena zaposlitev, ob tem sta si z njenim Željkom zgradila sanjsko hišo, katero sta zapolnila z Aljažem in Aleksandrom. Andraž Vehovar je med kariero diplomiral na metalurgiji in opravil študij MBA v Italiji in ZDA. Po neuspešnem preboju na igre v Sydneyju se je podal v divje vode politike, saj je postal tajnik SLS-a. Pozneje se je vrgel med poslovneže, trenutno ima kar štiri podjetja, hkrati pa se vrnil v OKS, kjer je lani uspešno vodil slovensko olimpijsko odpravo v Peking.

Štukelj - olimpionik in sodnik
Za konec pa se ozrimo še na primer najuspešnejšega slovenskega športnika vseh časov - Leona Štuklja. Legendarni telovadec, ki je na olimpijskih igrah v letih 1924, 1928 in 1936 osvojil šest kolajn, od tega kar tri zlate, je že med kariero pri 26. letih doštudiral pravo in začel pripravništvo na okrožnem sodišču v Novem mestu. Leta 1931 je zasedel sodniško mesto v Mariboru, kar mu je omogočilo nadaljevanje športne poti hkrati z opravljanjem poklica.

Ko te država zapre in prepove delo
Življenjsko pot mu je pretresla II. svetovna vojna, zaradi katere je moral pobegniti na rodno Dolenjsko. Po vojni je bil več mesecev zaprt, na dveh procesih je bil oproščen vseh obtožb, a kljub temu ga je doletela prepoved opravljanja sodniškega dela. Šele leta 1952 je dobil službo, ki je zahtevala pravno izobrazbo: pri mariborski gospodarski zbornici. Po ukinitvi zbornice leta 1965 je odšel v pokoj in takrat so šele začela prihajati prva skromna priznanja njegovim dosežkom. Pravo uveljavitev in počastitev je Štukelj doživel šele s samostojno Slovenijo, katero je s takim žarom ob odprtju olimpijskih iger v Atlanti pri 97 letih predstavil širnemu svetu.

Toni Gruden
anton.gruden@rtvslo.si

Prijavi napako
Komentarji
lookaaa
# 07.04.2009 ob 14:30
8. SloLion (07.04.2009 || 11:46:24)
Naštej mi kakšnega slovenskega vrhunskega športnika, ki je na borzi dela po končani karieri...ti povem jaz, da ga ne najdeš, torej je že volk sit in koza cela!

ne glej samo profitabilnih sportov: kaj pa npr.: borilni sporti? imamo svetovne prvake v karateju, kikboksu, taekwondoju, judu.. (uspel je samo barada s svojim centrom, kaj pa ostali (vunbacaci v diskoteki??????).. npr. nas najboljsi trener juda fabjan si je dobesedno trgal od ust in zivel asketsko, da je po karieri uspel, in da so mu koncno malo priskocili naproti. pa je bil pred tem tudi sam vrhunski judoist. pa se vedno ne zivi na veliki nogo ampak cisto povprecno!!!!!!!!). kaj pa gimnasticarji, kolesarji, odbojkarji...????????
hoces bolj >>bogate<< sporte. npr. atletiko? tudi imena? anja valant (mag. ima pred vrati), ne najde sluzbe, dela na sreco se vedno v vojski, ki jo >>zaenkrat<< se podpira, renata strasek je brez sluzbe, miro kocuvan ml. tudi (upam, da sta medtem ze najdla kaj)... (vsi so vrhunski olimpijci, ki jim je zmanjaklo samo malo do tistih najzlahtnejsih kovin)...

bil sem predolgo v sportu, poznam tudi temnejse plati sporta, sploh po karieri!!! na sreco sam nisem bil tako perspektiven, da bi v sportu vztrajal!!! hvala bogu. dostudiral sem lahko v miru in s pivom v roki s kolegi debatiral njihove nastope... tako kot ti!!! zdaj pa ko jih jebe!!!

LP
SloLion
# 07.04.2009 ob 11:46
lookaaa, verjetno je preteklo že veliko Save, odkar si hodil v šolo. V današnjem času študij prek oceana (beri internet) ni noben problem, samo univerza mora imet posluh za športnike in se vse da. Naštej mi kakšnega slovenskega vrhunskega športnika, ki je na borzi dela po končani karieri...ti povem jaz, da ga ne najdeš, torej je že volk sit in koza cela!
lookaaa
# 07.04.2009 ob 09:06
ja koliko vrhunskih sportnikov pa dejansko lahko studira ob svojem treningu. vsak sport je specificen. ob gimnastiki se mogoce malo bolj da, ker si vedno doma v domaci telovadnici in potujes le na tekme, en smucar pa prezivi npr. 250 dni letno z doma, atleti so prav tako veliko zdoma, prav tako nordijci... ne vsega posplosevat. plavalec, ce hoce studirat, mora v tujino! itd, itd... vcasih je bilo lazje vrhunskim sportnikom, vsak ki je bil slaven, je skoraj avtomatsko dobil dobro sluzbo. kaj pa danes?

sicer pa se kozmus ne bori le zase, ampak za vse vrhunske sportnike. on je zase ze poskrbel. bori se tudi za trenerje... startal je pac na rento, zato, da bo iz tega izvlekel nekaj malega in malo razburkal javnost, da zacne razmisljat v tej smeri. ce bi rekel, da se vrhunskim sportnikom slabo godi in v sportu ni nekega velikega denarja, bi slo to mimo nas!

jaz sem za to, da se po zakljuceni karieri omogoci sportniku brezplacno izobrazevanje ter lazjo zaposlitev,... pa bo volk sit in koza cela!
mušica
# 06.04.2009 ob 18:56
Odličen članek ,ki dokazuje ,da je vrhunski športnik lahko tudi po karieri zelo uspešen čeprav jim ni bilo ničesar podarjenega in so si za pošportno lepo kariero največ naredili s trženjem svojega uglednega imena ,ki so si ga v uspešni športni karieri prislužili.In prav to ime očitno pomeni več kot ena podarjena renta.
Sploh pa ne morš no z metanjem ene macole živeti na ta račun celo življenje.
Poker
# 06.04.2009 ob 15:52
Sem absolutno proti vsakršnemu dodeljevanju pokojnin športnikom.

Je pa po drugi stranires, da je država izjemno požrešna pri nagradah, kar pripelje dejansko do tega, da nekateri vrhunski športniki zgolj životarijo. Recimo Kozmus in podobni lahko nekaj spodobnega zaslužijo le na vsaka 4 leta ko so OI, dobijo za dosežek nekaj desettisoč evrov od katerih jim država pobere mnogo več kakor polovico. To pa je barabija.
mihajenus1
# 06.04.2009 ob 14:39
Lpool4ever.... vse lepo in prav, ampak naši športniki ne dobivajo toliko zaslužka pa nagrad od države, kot so druge države npr: AVSTRIJA, NEMČIJA, RUSIJA, da ne rečem ZDA , ŠPANIJA...itd itd.....
Zaradi tega bi blo prav, da dobi za svoje dosežke neke denarne nagrade.....!!!

Res pa je, da članek dokazuje... da se lahko vsak športnik izobražuje!!!!
Prav in lepo je povedal tudi SiolLion!!!!
Bravo....!!!!
lpool4ever
# 06.04.2009 ob 13:48
ta članek in ti športniki dokazujejo, da se lahko kljub odlično športni karieri tudi izobražuje. nikoli nisem dajala dosežkov kozmusa v nič, izredno ga spoštujem in sem ponosna nanj, ampak s temi penzijami pa le malo pretirava. mnogo je odličnih športnikov, in nekateri so bili so še boljši od njega in so sedaj uspešni na raznolikih področjih. naj prosim ne neki naklada in se raje posveti treniranju in naj razmisli v čem je poleg športa še dobr in kaj ga mogoče veseli ne vem in nej gre na fax. mi je pa grozno žal, ampak mislmi, da je to samo neka lenoba in sedenje na lovorikah. če je toliko uspešnih športnikov doseglo dobro izobrazbo bi jo lahko tudi on. če pa tega ni sposoben pa je tudi brez športa ne bi. to je moje mnenje. in res namesto, da bi dajali štipendije mladim perspektivnim športnikom bi dajali takim, ki sedijo na lovorikah.
SloLion
# 06.04.2009 ob 12:29
"Olimpijski komite je nasproti prišel z idejo o štipendiranju upokojenih športnikov, s čimer bi se ti lahko ustrezno izobrazili in se tako vključili v "normalno" družbo."

Namesto, da bi štipendirali mlade perspektivne športnike, na OK letijo spet briljantne ideje. Kot da ne bi vsi dobitniki medalj z OI in SP vnovčili preteklo slavo. Kdor je ne, mu pa bog pomagaj, samo jaz nobenega takšnega ne poznam, kateremu bi slabo šlo. Kocijančič Kocijančič in banda na OK, sram vas je lahko!!
Triomidva
# 06.04.2009 ob 11:47
lusten clanek..
Kazalo
  • Novice

    Slovenija, Svet, Evropska unija, Gospodarstvo, Črna kronika, Zdravje, Okolje, Znanost in tehnologija, Klepet z gosti, Vaša novica, Arhiv, Zadnje novice

    Šport

    Nogomet, Košarka, Rokomet, Odbojka, Hokej, Tenis, Atletika, Zimski športi, Motošporti, Formula 1, Kolesarstvo, Preostali športi, Rumeni pajkl, Arhiv

    Kultura

    Film, Glasba, Razstave, Oder, Knjige, Drugo, Na platnu, Džuboks, Knjižna polica, Kino, Prireditve, Na današnji dan, Zgodbe, EPK, Arhiv

    Zabava

    Zanimivosti, Družabna kronika, Iz sveta znanih, Glasba, Moda, Avtomobilizem, Erotika, Kuharski nasveti, Na današnji dan, Kino, Prireditve, Glosa, Arhiv
  • Ture avanture

    Novice, Podobe Slovenije, Vagabund, Fascinantni hoteli, Prevozna sredstva, Navade po svetu, Planinski izlet, Kaj storiti, če ..., Knjiga za na pot, Popotni dnevnik, Arhiv

    TTX

    Spored

    TV Slovenija 1, TV Slovenija 2, TV Slovenija 3, TV Koper, TV Maribor, Prvi program, Val 202, Ars, Radio Maribor, Radio Koper, Radio Capodistria

    Avdio / Video

    Videonovice, Arhiv oddaj, TV Slovenija 1, TV Slovenija 2, TV Slovenija 3, TV Koper Capodistria, Prvi program, Val 202, Ars, Radio Maribor, RSi, Radio Koper, Radio Capodistria, MMR
  • Moj splet

    Forum, Blog, Slike, Video, Avdio, Popotnik, Second life, Moj svet, Klepetalnica

    Kontakti

    O RTV Slovenija

    O RTV Slovenija, About RTV Slovenija, Radio Slovenija, Televizija Slovenija, RTV Koper/Capodistria, RTV Maribor, Multimedijski center, Oddajniki in zveze, Marketing Radijska produkcija, Televizijska produkcija, Glasbena produkcija, Založba kaset in plošč, Naročila, razpisi, natečaji, Poklicna merila, Programski standardi, Etična merila, RTV-prispevek, RTV-vsebine, Povezave, Projekti,