Intervju: "Če zmorem jaz, zmore vsa Slovenija!"

Izjava slovenske junakinje Petre Majdič po neverjetnem boju

18. februar 2010 ob 00:11
Whistler - MMC RTV SLO

"Ne se nikoli predat, četudi smo na kolenih," je rojakom in rojakinjam po podelitvi rož dejala junakinja Petra Majdič, ki je z neverjetnim bojem Sloveniji priborila bronasto olimpijsko medaljo.

Po tekmi je bila vidno navdušena, a tudi popolnoma izmučena. Nemočno so jo odpeljali s prizorišča, na podelitev medalj pa je prišla s spremstvom. Kljub vsemu je zbrala dovolj moči in po podelitvi za Televizijo Slovenija in reporterja Petra Kavčiča povzela občutek po uspehu kariere.

Petra, najprej kar sami izlijte svoja čustva ...
Tudi jaz sama ne morem verjeti, kaj se je zgodilo. Vse je šlo perfektno, potem pa sem zaradi nezaščitene proge padla v 3 metre globoko luknjo na skale. Zlomila sem smučki, obe palici in poklicali so rešilca. Kljub temu sem samo kričala, da ne grem z rešilcem in da grem na štart. Zelo je bilo hudo. Že takrat sem naredila čudež, ko sem šla na štart. Med tekom v kvalifikacijah sem neprestano kričala od bolečin, tako da so vsi trenerji družno navijali zame. Po kvalifikacijah sem šla na pregled, kjer so ugotovili, da ni prišlo do zloma, zato so mi začeli dajati tablete. Nisem verjela zgodbi o medalji, toda trenerji so verjeli vame. Vseeno so hitro videli, da sem se vsakič na cilju zrušila od bolečine. Ampak 20 let delam za to, toliko ljudi je, ki so živeli in živijo te sanje. To je bila moja zadnja priložnost za olimpijsko odličje, druge priložnosti ni bilo več. Zame je ta medalja zlata in posuta z diamanti.

Kaj ste si mislili, ko ste končali z ogrevanjem?
Pred kratkim sem povedala, da imam na velikih tekmah smolo, toda takšne smole si nisem predstavljala. Čudeži se dogajajo in jaz sem ga na koncu doživela.

In na koncu še sporočilo Slovencem in Slovenkam?
Če sem jaz zmogla, potem zmore vsa Slovenija! Ne se nikoli predat, četudi smo večkrat na kolenih. Vedno lahko vstanemo, vse lahko naredimo. Čudeži se dogajajo!

Svoje mnenje je povedal tudi trener slovenske reprezentance Slovak Ivan Hudač.

G. Hudač, najbrž ste zdaj najsrečnejši trener?
Zdaj sem že najsrečnejši trener. Po ogrevanju sem se vprašal, kaj smo naredili, da se nas drži takšna smola? Petra je bila v življenjski formi in to, kar je napravila danes, je res edinstveno. Vesel sem, da smo tu vsa ekipa - od zdravnikov, serviserjev do terapevtov. Vsi smo za ta uspeh dali vse od sebe.

Kaj ste si mislili, ko ste videli Petro drveti proti cilju?
Ko sem spremljal Petrino vožnjo sem upal, da bo po klancu, kjer je velik naklon, obdržala stik s tekmovalkami. Na tem klancu so jo hrbtne mišice zelo bolele in tam bi jo tekmovalke lahko napadle. Želel sem si le, da ohrani stik s tekmovalkami. Potem sem vedel, da ji bo uspelo.

M. L.

Prijavi napako