Baku je igre pridobil leta 2012. Foto: EPA
Baku je igre pridobil leta 2012. Foto: EPA

Pika Koštomaj v času priprav - in tako bo tudi med igrami - bdi nad 18 prizorišči športnih panog. Najbolj se veseli košarke 3 na 3, v kateri ima po njenem veliko možnosti prav Slovenija.

Kakšno vlogo imate v organizacijski ekipi in kakšna je njena struktura?
Sem del direktorata za vodenje prizorišč (Venue Managament) in del osrednje ekipe. Venue Management je direktorat, ki skrbi za to, da so vse funkcije (od tehnološkega oddelka, protokola, logistike ...) usklajene in v času iger vse poteka, kot mora. V delovnem dnevu imam več sestankov z ljudmi, ki so odgovorni vsak za svoje prizorišče, saj skrbim za planiranje, integracijo in konsistentnost njihovih nalog. To zajema od analiziranja problemov, ki se pojavljajo pri realizaciji načrtov na posameznem prizorišču, do pogovorov o postavitvi prostorov v času iger. Skrbim tudi za organizacijo Odprtih dni, ko predstavniki Nacionalnih olimpijskih komitejev obiščejo Baku in malo potipajo, kako napredujemo in ali je vse v najlepšem redu. Samo okolje je zelo dinamično in multikulturno, saj sodelavci prihajajo iz več kot 40 različnih držav, vendar kljub temu prevladujejo domačini. V moji ožji ekipi prevladujejo Angleži in Avstralci, kar je odraz OI v Londonu 2012 in Sydneyu 2000. Nisem edina Slovenka, v organizacijskem komiteju delamo kar tri Slovenke.

Prve izkušnje organiziranja športnih dogodkov ste si nabrali v organizacijski ekipi Eurobasketa v Sloveniji. Kako bi primerjali ravni organizacije dela?
Organizacija iger je veliko bolj kompleksna, saj gre za dogodek večjih razsežnosti. Sodelovalo bo več kot 6000 športnikov v 20 športih, pri Eurobasketu smo imeli samo enega. Poleg tega imamo kar 20.000 prostovoljcev, ki nam bodo z ogromno brezplačno pomočjo pomagali pri organizaciji iger, zato je treba kar se da najbolje poskrbeti za njihovo dobro. To pa pomeni ogromno organizacije in koordinacije. Poleg tega je moje sodelovanje pri Eurobasketu potekalo samo dva meseca, tu pa bom vključno z igrami približno eno leto. Menim, da dlje, kot si vključen v en projekt, bolj si del njegove kompleksne organizacije. Težko potegnem kakšno vzporednico, lahko samo rečem, da mi je sodelovanje pri organizaciji Eurobasketa v Sloveniji pomagalo, da sem dobila idejo, kako organizacija večjih športnih dogodkov sploh poteka, v Bakuju se mi je pa vse pomnožilo krat 100.

Kako potekajo priprave prvih tovrstnih evropskih iger? Se še večina infrastrukture gradi in bodo televizijske kamere tudi na tem prizorišču posnele populistične posnetke?
Baku za evropske igre pripravlja 18 športnih prizorišč, dve avtocesti, novo linijo podzemne železnice, nov terminal na letališču. Trenutno, kolikor mi je znano, gradnja/obnova vseh športnih objektov poteka v skladu z načrti, zato mislim, da ni strahu, da bi tik pred začetkom iger še zabijali zadnje vijake.

Ali Baku diha s pripravo športnih dogodkov in še posebej teh iger?
Za Baku so evropske igre prvi večji športni dogodek, zato so prebivalci seveda navdušeni. S temi igrami na neki način začenjajo razvoj mednarodnega športa v njihovi kulturi, saj bodo z izkušnjami, pridobljenimi na teh igrah, pripravljeni gostiti druge dogodke, med drugim tudi Euro 2020.

Azerbajdžan se je konec leta 2012 kot edini kandidat javil za pripravo takšnih iger, ki so - ker so premierne - lahko tudi malce tvegane za pripravo. Se vam zdi, da je glavno vlogo odigral denar, da si tako velik dogodek lahko privoščijo lažje kot druge države?
Menim, da tukaj denar ni bil najpomembnejši dejavnik, temveč dejstvo, da se je Azerbajdžan izjemno želel pojaviti na športnem zemljevidu sveta in Evrope ter izkoristil slabši ekonomski položaj drugih držav, ki so se zbale izziva prvih evropskih iger. Po eni strani je žalostno, da ima Evropa izjemne športnike in do zdaj ni imela kontinentalnega dogodka, kot so azijske ali panameriške igre.

Ali kakšna športna panoga posebej izstopa med 31, ki se bodo predstavile na igrah; ki je drugače ni na olimpijskem tekmovanju, pa je presenetila tudi vas?
Sama sem izjemno navdušena nad košarko 3 x 3, saj menim, da ima tukaj Slovenija velike možnosti za zmago, in se zelo veselim tega dela iger. Na neki način me je presenetil borilni šport sambo, ki je v Sloveniji dokaj nepoznan.

Se vam zdi, da se dela dovolj promocije teh iger v evropskih državah, glede na to, da bodo to prve tovrstne igre? Jim bo manjkalo še veliko, da bodo dosegle prepoznavnost, kot jo imajo kakšne azijske, oceanijske igre v svojem okolju?
Na to vprašanje težko odgovorim, saj me že kar nekaj časa ni bilo v Evropi. Pa vendar, kolikor slišim od kolegov iz komunikacijskega oddelka, Baku 2015 vzbuja veliko zanimanje za prenos iger v Evropo in tudi po drugih delih sveta. Trenutno imajo podpisano pogodbo s 33 državami po vsem svetu za najmanj pet ur prenosa na dan, kar vključuje tudi slovesnost ob odprtju in zaprtju. Evropske igre naj bi s televizijskimi prenosi pokrile večino Evrope.

Poleg tega imamo kar nekaj največjih sponzorjev istih, kot jih imajo olimpijske igre, kot so Coca-Cola, McDonalds, P&G, BP, Tissot, Tickethour.

Pred časom je postalo znano, da bo tudi TV Slovenija prenašala tekmovanje.
Dnevno prejemamo interno glasilo, kjer so vedno objavljeni dogovori za prenos iger s televizijskimi hišami. Azerbajdžanci so tudi zelo kolegialni, in ko je RTV Slovenija podpisala pogodbo za prenos, je marsikdo pripomnil, da se veseli, da bodo igre prenašali tudi v Sloveniji.

Imate kaj prostega časa za pohajkovanje po Bakuju?
Delamo od ponedeljka do petka med 9. in 18. oziroma po potrebi. Bolj se približujemo igram, bolj se veča obseg dela, kar se vidi po tem, da vedno več ljudi dela tudi med konci tedna. Prosti čas imam po večini med konci tedna, kar izkoristim za sprehod po bulevarju ali kavico v središču mesta. Center Bakuja je res odlično urejen. Lega Bakuja je tudi odlična priložnost za vikend oddih v Tbilisiju, Carigradu ali Dubaju.

Kakšna bo vaša vloga v času tekmovanja?
V času tekmovanja bom v operacijskem centru, ki ima nadzor nad vsemi prizorišči. Če gre na prizoriščih kar koli narobe, se osrednji vodja prizorišč odloči, ali je problem dovolj velik, da ga mora sporočiti operacijskemu centru. Jaz sem njihov prvi klic. Če mi uspe rešiti problem, je zadeva zaključena, in se to zgolj napiše v poročilo, če mi ne uspem, težavo sporočim tistim, ki imajo večje pristojnosti.