1. sezona - Mark Sanchez (rojen 11. 11. 1986). Po igranju na univerzi v Južni Kaliforniji je bil na lanskem draftu izbran v prvem krogu kot peti. Preselil se je na vzhod, saj so ga izbrali New York Jetsi. V večjem delu sezone je imel za novinca zelo spodobno statistiko (12 podaj za touch down, 20 prestreženih podaj, indeks podaj 63,0), a se ta ni mogla kosati z večino preostalih podajalcev. Jetsi so se zelo srečno prebili v končnico, saj so v zadnjih dveh krogih premagali Indianapolis in Cincinnati, ki sta bila že uvrščena v končnico in sta igrala z občutno oslabljenima ekipama. To so Jetsi izkoristili in se prebili v končnico. Sanchez je zablestel v svoji prvi tekmi v končnici, kjer so Jetsi ugnali Bengelse, s čimer je postal šele četrti novinec z zmago v prvi tekmi končnice. Njegov indeks podaj na tej tekmi je bil kar 139,4. Foto: EPA

2. sezona - Joe Flacco (16. 1. 1985). Igral je na univerzah v Pittsburghu in Delawaru. Leta 2008 ga je v 1. krogu nabora kot 18. izbral Baltimore. V krstni sezoni je vrgel 2.971 jardov, 14 zadetkov in 12 prestreženih žog. Sledila je izjemna končnica, saj so se Ravensi ustavili šele v finalni tekmi Konference AFC, kjer je bil boljši poznejši prvak Pittsburgh. Postal je prvi novinec, ki je v svoji prvi sezoni v končnici zmagal dvakrat, zato ni bilo presenetljivo, da je postal novinec leta. Letos je svojo statistiko še izboljšal (3.613 jardov, 21 zadetkov in 12 prestreženih podaj), a bil relativno veliko pod udarom kritik. V wild card weekendu je Baltimore po zaslugi igre po tleh zmlel New England, za naslednje podvige pa bo moral svoje pokazati tudi Flacco z igro po zraku. Foto: EPA

6. sezona - Philip Rivers (8. 12. 1981). Po igranju na univerzi v Severni Karolini je bil na naboru 2004 izbran kot četrti, a je po menjavi z Elijem Manningom končal pri San Diegu, ki je izbiral kot prvi. Dve leti se je uvajal in bil zamenjava za Drewa Breesa, a ni dobil pravih priložnosti. Po Breesovi selitvi v New Orleans je poskrbel za izjemno sezono (14-2), a so Chargersi v končnici hitro izpadli. V zadnjih dveh sezonah je vrgel za več kot 4.000 jardov in skupaj za 62 zadetkov in 20 prestreženih podaj. Chargersi so ob koncu rednega dela dobili 11 zaporednih tekem in so vroči kandidati za preboj na Super Bowl. Rivers ima drugi najvišji povprečni indeks v celotni karieri (95,8). Višjega ima le Steve Young (96,8). Foto: EPA

7. sezona - Tony Romo (21. 4. 1980). Tisti podajalec, ki je kar nekaj časa moral čakati na svojo priložnost. Že leta 2003 je postal član Dallasa, ki je v tistih časih podajalce menjal kot po tekočem traku. Pravo priložnost je dobil v svoji četrti sezoni (2006) in jo zgrabil z obema rokama, saj je postavil ogromno klubskih rekordov, a dolgo je manjkal tudi uspeh v končnici. Kavboji so prejšnji teden z zmago proti Philadelphii prekinili 13-letni črni niz brez zmage v končnici. Romo ima med vsemi podajalci tretji najvišji povprečni indeks v celotni karieri (95,6). Foto: EPA

9. sezona - Drew Brees (15. 1. 1979). V študenstkih časih je igral za univerzo Purdue. Na naboru leta 2001 je bil izbran v 2. krogu kot skupno 32. Pri San Diegu je redno začel igrati leta 2002, v svoji drugi sezoni. Ko so Chargersi na naboru izbrali Riversa, je bilo jasno, da nanj dolgoročno ne računajo. Tako se je leta 2006 preselil v New Orleans. Za Svetnike je v vseh štirih sezonah vrgel več kot 4.000 jardov, v lanski sezoni celo 5.069! Letos je svojo ekipo popeljal do 13 zaporednih zmag, nato je ekipa izgubila zadnje tri tekme, a si že prej zagotovila prednost igranja skozi vso končnico na domačih tleh. Foto: EPA

12. sezona - Peyton Manning (24. 3. 1976). Na koncu pregleda pride velika trojka, ki je v svoji karieri osvojila po en naslov. Najbolj nagrajen igralec je gotovo Peyton Manning. Prihaja iz športne družine, saj je bil tudi njegov oče Archie podajalec, po tej poti pa je šel tudi njegov mlajši brat Eli (NY Giants). V Ligi NFL je začel igrati leta 1998, od takrat je nepogrešljiv obraz Indianapolisa. Že v svoji prvi sezoni je za Coltse vrgel 3.739 jardov, nato je v naslednjih 11 letih kar 10-krat presegel mejo 4.000 jardov. Kar štirikrat je prejel nagrado MVP za najkoristnejšega igralca rednega dela (nazadnje letos). Statistično najboljšo sezono je imel leta 2004, ko je vrgel za 4.557 jardov in 49 zadetkov. Njegov indeks podaj je bil v tisti sezoni 121,1, kar je še danes rekord (ene sezone). Manj uspešen je bil v končnicah, saj je dolgo veljal za igralca, ki blesti v rednem delu, a zataji, ko gre zares. Da je iz šampionskega testa, je potrdil leta 2006, ko je Coltse popeljal do naslova, njegov trener Tony Dungy je takrat postal prvi temnopolti trener s pokalom Vinca Lombardija. Foto: EPA

12. sezona - Kurt Warner (22. 6. 1971). Warner ima za seboj prav tako 12 let igranja v Ligi NFL, a šteje kar nekaj let več kot Manning, saj je v tej ligi svojo priložnost dobil relativno pozno (šele pri 27 letih). Leta 1994 se je pripravljal z Green Bayom, a ob legendarnem Brettu Favru ni dobil priložnosti. Tri leta je nato igral v nižjih ligah, pravo priložnost pa dobil pri 27 letih, ko ga je kupil St. Louis. Prvo sezono (1998) je odigral eno samo tekmo, nato so prišle sanjske tri sezone, v letih 1999 in 2001 je prejel nagrado MVP. Leta 1999 so Ramsi osvojili naslov, dve leti pozneje pa na Super Bowlu izgubili proti New Englandu. Sledil je padec igre, nekaj poškodb, enoletna selitev k Giantsom (2004), od leta 2005 pa igra za Arizono, ki jo je lani popeljal do Super Bowla, kjer je bil v dramatični končnici boljši Pittsburgh. V letošnji končnici je zablestel proti Green Bayu, saj je v wild card weekendu podal kar za pet zadetkov. Foto: EPA

19. sezona - Brett Favre (10. 10. 1969). Največ izkušenj ima seveda Brett Favre, ki v Ligi NFL igra že od leta 1991, ko ga je na naboru izbrala Atlanta. Tam je igral le eno sezono, saj se ni razumel s trenerjem. Svojo priložnost je začutil Green Bay in se dogovoril za menjavo, ki jim je prinesla veliko uspeha. Favre je za Packerse metal kar 16 sezon, jih popeljal na dva Super Bowla, leta 1996 pa tudi do naslova, ko so premagali New England. Zaradi svoje dolge kariere ima v lasti večino absolutnih rekordov med podajalci (podaje, jardi, poskusi podaj, zaključene podaje, zadetki ...). Kot prvi je trikrat zapored (1995-1997) prejel nagrado za najkoristnejšega igralca rednega dela sezone. Ob koncu leta 2007 se je upokojil in nato presenetljivo okrepil NY Jetse. Lani se je odvila podobna zgodba - še drugič se je upokojil, nato pa senzacionalno le nekaj tednov pred začetkom sezone postal član Minnesote. Sredi sezone je pomagal k zmagi nad Green Bayom in s tem postal edini igralec, ki se je v svoji karieri veselil zmage proti vsakemu od 32 moštev v ligi. Foto: EPA