Dobitnik treh bronastih medalj na evropskem prvenstvu je v legendarni dvorani Bercy nastopal že pred desetimi leti, ko je Pariz zadnjič gostil svetovno prvenstvo.

Kje se ustavijo vaše želje, ko govorimo o svetovnem prvenstvu?
V zadnjem obdobju sem imel rezultatsko krizo. Od januarja naprej nisem igral tako, kot sem si želel. Ni najbolj optimistično, da grem dvigovat svojo samozavest na svetovno prvenstvo. Po drugi strani pa so to tudi pozitivne stvari. Maj je moj mesec, saj takrat igram svoj najboljši namizni tenis. Na zadnjih treh svetovnih prvenstvih sem nastopal vrhunsko, tudi lani, ko sem bil del dvoboja med Evropo in Azijo. Po tiho se nadejam, da bom spet v "majski" formi.

Že več kot desetletje ste profesionalec, v tej sezoni ste imeli preveč klubskih obveznosti, da bi si vzeli več priprav za svetovno prvenstvo. Po navadi ste se pripravljali s hrvaško ali z nemško reprezentanco. Je bilo dovolj časa za temeljito pripravo?
Izraz "temeljita priprava" bi težko uporabil za priprave na katero koli evropsko ali svetovno prvenstvo do zdaj. Namiznoteniški koledar je res prenatrpan. Zadnja dva, tri tedne je bilo res intenzivno razmišljanje usmerjeno v svetovno prvenstvo. Izvajal sem vaje, ki bi morale koristiti k dvigovanju forme. Pomembno je samo razmišljanje in tempiranje forme.

Kakšna je dvorana Bercy? Kako vam ustreza?
Od leta 1998 sem na evropski in svetovni sceni, leta 2003 sem že nastopil na svetovnem prvenstvu v Bercyju, moram poudariti, da je bilo to zame najlepše in najboljše svetovno prvenstvo. V dvorani je 15.000 ljudi, to je res pravi užitek. Bercy ima kakovost in je na ravni olimpijskih iger. Za vsakega namiznoteniškega igralca je to poseben nastop.
Kako je sicer z vašimi novimi gumami, ki ste jih pred kratkim zamenjali? Začetek je bil kar težek.
V začetku leta sem res zamenjal opremo, privajanje na novo gumo je uspelo. Po drugi strani pa nisem tako uspešen, kot sem bil s prejšnjim loparjem. Tako sem se odločil, tukaj gre tudi za mojega proizvajalca, ki mislim, da se trudi, da mi priskrbi najboljši material, kot je mogoče. Malo več se pritožujem, kot sem se v preteklosti. Upam, da mi bo na svetovnem prvenstvu steklo.

Je zdaj, ko ste nekoliko padli na svetovni lestvici, večja želja, da bi se popravili, dvignili? Kako je z motivacijo pred največjimi tekmovanji? Bili ste dvakrat na olimpijskih igrah, morda zato SP pomeni kaj manj? Ali je motivacija nespremenjena?
Če govorimo o svetovnem prvenstvu v Bercyju, ni potrebna nobena dodatna motivacija. Vsi smo obsedeni s svetovno lestvico, kar je popolnoma nepotrebno. Imam svoj imidž, ki sem si ga ustvarjal deset let. Vsi vedo, kdo sem in kaj sem. Vsi seveda raje vidimo, da smo na 25. mestu in ne na 50. mestu. Meni se je ta padec zgodil, zgodil pa se je tudi boljšim igralcem od mene. Upam, da bo moj status spet prišel na pravo mesto. Po drugi strani pa je zdaj manj pritiska, kar pa je olajševalna okoliščina.

Kolikokrat se spomnite svojega dvoboja proti Kitajcu Ma Longu na prejšnjem svetovnem prvenstvu? To je bil eden vaših najboljših obračunov.
To je bil zame gotovo najboljši dvoboj. Šved Waldner mi je rekel, da je bil to najboljši dvoboj leta 2011, resda je takrat spil eno pivo. Škoda, ker danes velja za upseh dobra borba proti Kitajcu, pa čeprav potem izgubiš. V namiznem tenisu je zdaj pač takšna situacija. Po drugi strani pa ta posnetek rad gledam, saj vidim, kako rastejo kliki na YouTubu, število ogledov je več kot 200.000, tudi komentarji spodaj ... Res, čudovito! Če si hočem dvigniti samozavest, potem redno na YouTubu pogledam ta posnetek, haha.