Sorodna novica Karničar ne zdrži več v dolini: edino, kar ostane, so hribi.

Karničar je bil ponos Jezerskega in vse Slovenije. Že od rane mladosti je očetu Andreju – kar 40 let je bil oskrbnik Češke koče – pomagal pri njegovih opravilih in se za vedno zapisal gorništvu in alpinizmu, ob tem pa je bil tudi odličen alpski smučar. Široko znanje in izkušnje, ki jih je v neštetih vzponih (in spustih) pridobil v domačih Grintovcih, je leta 2000 združil v svoj največji podvig: kot prvi Zemljan se je (z Elanovimi smučmi) spustil z najvišje gore na svetu, ob tem pa izjavil, da je bil enostavno rojen, da bo smučal z Everesta. Z bratom Drejcem sta se že pet let prej spustila z Anapurne, kar je bil tudi zgodovinski dosežek.

K2 mu ni bil usojen
Vseh projektov se je loteval z osupljivo profesionalnostjo, vedno pa se je zavedal, da pri svojih podvigih v surovih razmerah potrebuje kanček sreče. Svoj opus je s projektom 7 Summits (7 vrhov) zaokrožil ob smučanju z najvišjih vrhov vseh celin, v Evropi pa si je drznil izzvati tudi severno stran Eigerja in vzhodno Matterhorna. V zadnjih letih ga je zaposloval osemtisočak K2, s katerega se je (kot prvi človek na svetu) želel spustiti s smučmi. Gora je imela vedno neosvojljiv in smrtonosen prizvok, Karničar je želel podvig izpeljati poleti 2017, a so ga ustavile poškodba hrbta in neprimerne razmere na gori.

Rad je šel tja, kamor ni šel še nihče
V gorah je iskal svobodo, mir, neka notranja sila pa ga je nenehno gnala k preseganju meja možnega. Ogromno lepega je doživel, a brez grenkih izkušenj ni šlo. Ko je pri vzponu na Manaslu leta 2009 izgubil prijatelja Franca Oderlapa, ga je ta izkušnja zelo zaznamovala. "Moj pogled na svet se je temeljito spremenil. A morda je treba prav zaradi vseh prijateljev, ki so tam ostali, nekaj narediti in iti naprej," nam je povedal pred leti. Kakšen absurd, da je tako izjemnega športnika in enega največjih Slovencev danes za vedno ustavila gozdarska nesreča.