Preostali športi

Poudarki

  • Stanko Bloudek (1890-1959) - slovenski velikan
  • Od letalskega konstruktorja do člana MOK-a
Stanko Bloudek
Stanko Bloudek - mož, ki je s svojim delom vtisnil slovenskemu športu neizbrisen pečat. Foto: Tehniški muzej Slovenije
Bloudek v Planici
Inženir Bloudek se je v skupinsko slovensko zavest vpisal predvsem kot avtor planiških poletov. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Antonijev rov v Idrija
Hiša ob vhodu v znameniti idrijski Antonijev rov, v kateri je Stanko preživel prva štiri leta. Foto: MMC RTV SLO
Letalo Libela
Letala je nehal konstruirati l. 1934, po 25 letih dela, ko se je v nesreči njegovega letala smrtno ponesrečil testni pilot. Foto: Tehniški muzej Slovenije
       Gibanje kot osnovni, letenje kot najvišji izraz življenja.       
 Bloudkov življenjski ideal
Avtomobil Triglav DKW
Sredi 30. let je Bloudek zasnoval prvi slovenski avtomobil Triglav z motorjem DKW, a je svetovna kriza odnesla načrte o serijski proizvodnji. Foto: Muzej športa
Avtobus opel blitz
Automontaža se je ukvarjalo predvsem s predelavo avtobusov, pa tudi tovornjakov in drugih lažjih vozil. Nekateri izmed njih vozijo še dandanes! Foto: MMC RTV SLO
Kopališče Ilirija
Bloudek je bil strastni 'Ilirjan', ki je poskrbel za moderni športni park na severu parka Tivoli. Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana
Umetnostno drsanje
Kot večkratni prvak je do pozne starosti rad učil umetnostno drsanje in kotalkanje. Foto: Muzej športa
Hermes - dijaški nogometni klub
Kot študent iz Prage je Hermesu, prvemu slovenskemu nogometnemu klubu, priskrbel prvo pravo žogo in drese. Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana
Bronasti spomenik v Tivoliju
Kdaj se bo v Tivoli vrnil ukradeni spomenik Stanka Bloudka, ki so ga postavili ob 10. letnici njegove smrti? Bronasto delo Stojana Batiča je bilo ukradeno leta 2007 in je bilo najverjetneje pretopljeno za preprodajo surovin. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Veliki "leteči" inženir in oče slovenskega športa

Oris življenjske poti neutrudnega športnega pionirja
25. november 2009 ob 08:58
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kdo je Stanko Bloudek? Inženir, ki je bil kot organizator in mecen, trener ali kot svetovalec zaslužen za začetke in razvoj vsaj 10 športov na Slovenskem.

Atletika, tenis, namizni tenis, plavanje, kotalkanje, umetnostno drsanje, hokej na ledu, sabljanje, nogomet, smučanje in seveda smučarski skoki so športi, ki so se na Slovenskem udomačili tudi ali predvsem po zaslugi gospoda s Tyrševe 17 (zdaj Slovenske ceste) v Ljubljani.

Ilirija glava, Planica srce
Največji pionir slovenskega športa se je pred 50 leti poslovil od tega sveta, a sadovi njegovega dela so vidni še dandanes. Čeprav se ob ravnanju z njegovo dediščino, katere kronska dragulja sta bila kompleks Ilirija v Ljubljani in zimskošportni center Planica, zastavlja vprašanje, ali smo si sploh zaslužili takšnega velikana.

Začel z nogometno žogo, nadaljeval s poleti
Slovenski mladini je kot študent pred natanko 100 leti iz Prage prinesel prvo pravo nogometno žogo, kot zreli inženir pa je ustvaril največji slovenski prispevek k svetovnemu športu. V Tamarju pod Poncami se je rodila Planica, kraj, kjer so se smučarski skoki prelevili v polete, ki še 75 let pozneje razvnemajo strast in domišljijo ljubiteljev zimskih športov.

Letenje kot življenjski ideal
Letalski konstruktor, ki se je zaradi tragedije odpovedal letalom, je vrhunec ustvarjanja doživel v prečudoviti dolini Tamarja. Bloudokovo zaljubljenost v letenje izpričuje njegov ideal: "Gibanje kot osnovni, letenje kot najvišji izraz življenja."

Spoznajte Stanka Bloudka, inženirja slovenskega športa!


Stanko Bloudek se je rodil 11. februarja 1890 v Idriji. Njegov oče Jaroslav, Čeh z Moravskega, je bil strojni inženir, zaposlen v idrijskem rudniku živega srebra, medtem ko je bila mati Minka, rojena Lapajne, domačinka iz Vojskega. Stanko je bil tretji otrok od skupno petih - imel je kar štiri sestre, dve mlajši in dve starejši.

Idrija - Češka - AO - Ljubljana
Leta 1894 se je cela družina preselila na Češko v Most (Brüx), kjer je oče dobil službo v rudniku rjavega premoga. Tu je mladi Stanko opravil osnovno šolo in štiri razrede klasične gimnazije. Leta 1904 mu je zaradi posledic kapi umrl oče. Bloudkovi so se vrnili na Kranjsko, kjer je Stanko v Ljubljani dokončal gimnazijo, v kateri pa je dosegal le povprečni uspeh, pri matematiki in fizki se je celo boril za pozitivne ocene.

Po maturi, leta 1908, se je Bloudek kot 18-letni mladenič odpravil v Prago, kjer je bil najprej vpisan na likovno akademijo, vendar je že po letu dni spoznal, da je tehnika njegova strast, in se prepisal na tehniško visoko šolo. Čeprav ni študija nikoli dokončal in formalno ni diplomiral, so mu pozneje zaradi sposobnosti in uspehov priznavali inženirski naziv.

Letalstvo priložnost za uspeh
Letala so Bloudka navduševala že v dijaških letih, ko se je začel ukvarjati z modelarstvom, preučeval je ptičji let in celo seciral golobe. Ko je pridobil več fizikalnega in tehničnega znanja, so njegovi modeli uspešno poleteli. V Pragi je skupaj s prijatelji najprej izdelal brezmotorno, nato pa skonstruiral enokrilno motorno letalo Racek (Galeb). Leta 1911 je sledilo dvokrilno letalo z imenom Libela (Kačji pastir).

Po materini smrti se je zaposlil v hitro razvijajoči letalski industriji. Pred izbruhom 1. svetovne vojne je Bloudek služboval v Trutnovu na Češkem. Njegovo glavno delo je bila predelava enosedežnega motornega letala Taube v večsedežno letalo, izpeljanko Schwalbe. V tem času se je začel zanimati za smučanje, ki se je v Krkonoših iz domene premožnejših družbenih slojev začel spreminjati v množično gibanje.

Ponesrečen Merkurjev polet
Pozimi leta 1912 je izvedel eksperiment, za katerega je improviziral majhno skakalnico. Na glavo si je poveznil železno čelado in se opremil z Merkurjevimi krili s kar šestimi kvadratnimi metri površine. Odriv v zrak je bil uspešen, medtem ko se trdemu pristanku ni mogel izogniti.

Neposredno pred prvo svetovno vojno in med njo je Bloudek štirikrat zamenjal kraje in podjetja svojega delovanja v Nemčiji in Avstro-Ogrski, vseskozi pa je delal v vse bolj pomembni letalski industrji.

Tragičen konec konstruktorske kariere
Od leta 1918 pa do smrti je živel v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je sodeloval z ljubljanskim aeroklubom pri gradnji enokrilnega motornega letala Sraka (1923-1925) in pozneje dvosedežnega letala Bloudek XV, ki se ga je prijelo ime "Lojze" (1928/29). Ko se je leta 1934 pilot Janko Colnar smrtno ponesrečil med mitingom v Zagrebu, se je Bloudek dokončno odpovedal nadaljnji gradnji letal.

Izdelal prvi slovenski avtomobil
V Kraljevini SHS se je Bloudek ukvarjal tudi s praktičnim izumiteljstvom (patentiral je na primer plombo za premogovniške vagone). Imel je svoje podjetje, s katerim se je leta 1933 pridružil delniški družbi Automontaža, kjer je bil solastnik podjetja in konstruktor. V Automontaži so leta 1934 izdelali tudi prvi slovenski osebni avtomobil Triglav z Bloudkovo karoserijo in motorjem DKW. Vse do II. svetovne vojne je v podjetju, ki je na podlagi karoserij sestavljalo avtobuse, opravljal delo glavnega konstruktorja.

Od nogometaša do predsednika kluba
Bloudek je bil vsestranski športnik, ki se je s številnimi športi ukvarjal tekmovalno in ljubiteljsko. Sicer Stanko ni bil vsestranski samo po številu panog, v katerih je deloval, temveč tudi po načinu delovanja: od lastne dejavnosti v tekmovalnem in pozneje rekreativnem športu do uvajanja novih panog, od organizacijskega in trenerskega dela do načrtovanja športnih igrišč in pripomočkov. Sodeloval je pri ustanovitvi nogometnega kluba Hermes (1909) in leta 1912 je postal član S. K. Ilirija.

Po I. svetovni vojni je oživil klub in njegovo nogometno sekcijo. L. 1919 je postal član Jugoslovanskega olimpijskega komiteja. Kot predsednik Sportnega kluba Ilirija je največ prizadevanj poleg v nogomet vložil v napredek lahkoatletske, plavalne in drsalne sekcije s hokejem, pojavljal pa se je tudi na teniških igriščih in namiznem tenisu.

Prvak z diskom in na drsalkah
Bil je slovenski prvak v metanju diska (1920), zmagal je v svoji kategoriji na avtomobilski dirki na Ljubelj (1926), in bil je večkratni prvak Jugoslavije v umetnostnem drsanju (1926, 1927, in 1929- leta 1928 tekmovanja ni bilo). Na ZOI-ju v St. Moritzu je sodeloval kot eden izmed vodij jugoslovanske olimpijske reprezentance

V Ljubljani je zgradil sodobno nogometno igrišče, igrišča za tenis, ki so jih pozimi spreminjali v drsališča, svetlobni park za nočne tekme, ki ga je patentiral, olimpijski bazen, zimski bazen in 10 m visok skakalni stolp v športnem kopališču Ilirija in atletsko stezo.

Življenjsko delo - Planica
Javnost ga najbolje pozna kot konstruktorja smučarske letalnice v Planici. Leta 1934 je inženir Bloudek s postavitvijo "mamutske" skalnice v dolini pod Poncami izumil smučarske polete in s tem dokončno v Sloveniji udomačil norveško iznajdbo - smučarske skoke. Že dve leti pozneje, točneje 18. marca 1936, je Avstrijec Sepp Bradl prekočil magično mejo 100 metrov.

Manj znano je, da je bil Bloudek graditelj vrste manjših skakalnic v drugih slovenskih krajih (izdelal je načrte za približno 100 smučarskih skakalnic), pri največjih, tudi v tujini (zlasti v Oberstdorfu in Kulmu), pa je sodeloval z nasveti.

Med II. svetovno vojno se je opredelil za OF, ki jo je redno in bogato finančno podpiral, kar ga je leta 1942 in 1945 pripeljalo dvakrat v zapor. Spomladi '45 ga je samo posredovanje prijateljev pri generalu Leonu Rupniku rešilo pred deportacijo v nemško taborišče.

Edini slovenski član MOK-a
Po vojni je kot ugledni športni delavec postal predsednik Fizkulturnega odbora Slovenije in vodja Projektivnega biroja športne zveze Slovenije. Med letoma 1947 in 1951 je bil celo predsednik Jugoslovanskega olimpijskega komiteja in leta 1948 je postal član Mednarodnega olimpijskega komiteja - do danes edini Slovenec, ki je opravljal to funkcijo.

Pozneje je vodil Projektivni biro Fizkulturne zveze Slovenije, v okviru katerega so pripravili številne načrte za športno-rekreacijske objekte hitro rastočih slovenskih mest. Bloudek leta je 1958 postal prvi častni član Nogometne zveze Slovenije, leto pozneje vodi obnovo bežigrajskega stadiona.

Bloudkovo priznanje kot posvetilo velikanu
Umrl je v Ljubljani 26. novembra 1959, med pisanjem pisma v zvezi z načrtovano gradnjo smučarskih skakalnic po Jugoslaviji. Po njem se imenuje najvišja nagrada za šport Republike Slovenije, ki jo zaslužnim športnikom ob obletnici njegovega rojstva podeljujejo od leta 1965.

Rastava "Leteči človek" bo v Bistri na ogled le še do nedelje. Od 3. decembra 2009 do 31. januarja 2010 bo razstava na ogled v Mestnem muzeju Idrija.

Toni Gruden, Tehniški muzej Slovenije - razstava in zbornik "Leteči človek"
Letalo Libela
Maketa avtobusa
Kopališče Ilirija
Stolp na Iliriji
Maketa Planice
Planiški detajl
Bloudkova velikanka
Prazen spomeniški podstavek
Prijavi napako
Komentarji
filozof
# 25.11.2009 ob 09:07
Spoštovanje. To je edina stvar, ki jo lahko normalen človek začuti ob takem možu.
TheRed1
# 25.11.2009 ob 10:20
vsi ti uspehi so odraz njegove bogate kariere in dokazujejo kako velik mož je bil. je pa že leta 1912 Rudolf Cvetko osvojil srebrno kolajno na olimpijskih igrah v sabljanju (takrat še sicer za avstrijsko reprezentanco) in Bludek nikakor ne spada med začetnike, ki so ta šport pri nas uvedli
vrtickar
# 25.11.2009 ob 09:37
Ko človeku na prvem mestu ni denar ampak
izumiteljstvo in vsesplošni razvoj, se lahko naredi marsikaj.
Bi se naši vrli samooklicani "manegerji" marsikaj lahko
naučili od genija, kot je bil Bloudek.
Sej razumem, da sami nimajo pojma o razvoju, ker so večino
časa prebili v višji šoli "za lopove in barabe", bi pa lahko
marsikomu omogočili, da pokaže svoje izumiteljske potenciale.
zarjam
# 25.11.2009 ob 09:04
preprosto genij. Vsa čast!
rea
# 25.11.2009 ob 15:06
Globok poklon gospodu Bloudku ... takih žal ne delajo več
ricky_no.1
# 25.11.2009 ob 09:34
Odličen članek, vsaka čast rtv.
Drugače pa sem šele sedaj sprevidel kakšen velik človek je zares bil Bloudek. Slava mu.
Toni Gruden
# 26.11.2009 ob 12:20
@ telovadec

dr. Viktor Murnik - Ata
Bil je "ata" Sokola, ki pa ni bil izključno športna organizacija oz. na začetku celo bolj narodno buditeljska, kar je tudi prav dobro izvajala. Torej ga lahko označimo za starega očeta slovenskega športa ;-) Seveda pa je Murnik zaslužen za velikanski razvoj gimnastike, ki je še dandanes najtrofejnejši slovenski šport.

Bloudek je bil drugačen, bolj vsestranski in je skupaj z Ilirijo deloval in začenjal številne športe, predvsem pa postavil model za športne klube, ki skrbijo in gradijo moderno infrastrukturo. Povojne razmere so marsikaj spremenile in tudi onemogočile nadaljevanje modela "a la Ilirija". Kljub manj priznanjem so po njemu poimenovali najvišje slovensko športno priznanje, kar je po prevladujočem mnenju ustrezna počastitev njegovemu prispevku k športu v Sloveniji.
heroj
# 03.06.2010 ob 12:17
@rea

podobnih ljudi poznam še nekaj. A kaj ko so jim lokalni veljaki fovš ter jim onemogočajo velike projekte v športu ;)
telovadec
# 25.11.2009 ob 14:03
Lep članek o dobrem človeku, vendar poln hudih zgodovinskih napak. Žal . Najpomembnejši človek slovenske telesne kulture ni Bloudek, temveč dr. Viktor Murnik, ki v celoti prekaša na vseh strokovnih področjih telesne kulture Bloudka, razen na področju konstruiranja športnih naprav. Še predno je s svojim delom Bloudek pričel, je dr. Viktor Murnik ustanovil prvo strokovno telo na področju telesne kulture, pričel izobraževati vaditelje, organiziral dejavnost žensk, ustanovil prvo strokovno panožno zvezo (Sokolsko), odpeljal prve slovenske telovadce na svetovna prvenstva in olimpijske igre ter tam osvajal tudi za slovenijo visoka mesta (zlata medalja Štuklja na OI, zlato odličje Šumija na SP 1922 in 1926) so posledice njegovega dela. Prvo svetovno prvenstvo v katerikoli športni panogi na slovenskih tleh je bilo leta 1922 v Ljubljani pod vodstvom Murnika. Izdajal je revijo Slovenski Sokol od leta 1905, ki še danes živi v preobleki revije Šport, njegovi znanstveni spisi in ureditev slovenskega izrazoslovja imajo še danes pomembno težo. Sokoli so še pred Bloudkom tekmovali v plavalnih disciplinah in atletskih disciplinah na svetovnih prvenstvih, prvo tekmovanje v skoku v daljino pa so sokoli priredili že davnega leta 1888. Nogomet so igrali že veliko pred Bloudkom. Murnik je prejel za svoje zasluge na področju telesne kulture Francosko Legijo Časti in Češkoslovaškega Belega leva (najvišja priznanja za tujce), ob tem je prejel bistveno več tudi priznanj tako Kraljevine Jugoslavije kot SFRJ. Je pa res, da je bil Bloudek izjemni podporni član OF, in partija se mu je po smrti oddolžila in ga proglasila za nekaj kar nikoli ni bil.

Viri: D. Stepišnik. Stanko Bloudek (1971). DZS, Ljubljana
J.H.Z.Vazzaz. dr. Viktor Murnik - Ata (1997). OKS-SOA, Ljubljana
velikipeter
# 25.11.2009 ob 09:22
Super prispevek, izvedel sem kar nekaj novega o tem velikanu!
idared
# 25.11.2009 ob 09:11
Hjo, kar kurjo kožo dobim......
{Belen}
# 25.11.2009 ob 10:43
@radeqster: Kwa je že poanta, da komentiraš pa sploh članka nisi prebral?
Gravesen
# 25.11.2009 ob 09:12
Se iz ene slike lepo vid zakaj ga je zanimalo kotalkanje in umetnostno drsanje, hehe.
Drgač pa vsa čast!
radeqster
# 25.11.2009 ob 10:34
TheRed1 kva je ze poanta tvojega posta od prve povedi naprej?
Kazalo