Rekreacija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 44 glasov Ocenite to novico!
Peter Macuh
Peter Macuh je eden od šesterice, ki že vse od leta 1996 tečejo na Ljubljanskem maratonu na 42-kilometrski razdalji. Foto: Marjan Rekar
       Nekatere imam malo na sumu, da so sposobni marsičesa, kar se mi zdi velika škoda. Na rekreativni ravni bi moral biti tek usmerjen le v užitek, sprostitev, v odpravo stresa. Nerazumno je, da bi človek sploh pomislil na doping, a očitno so nekateri tako ambiciozni, da to počnejo.       
 Peter Macuh
Dušan Mravlje
Dušan Mravlje velja za legendo slovenskega maratonskega teka. Sodeloval (in zmagoval) je na številnih maratonskih tekih, na slovitem Špartatlonu (246 km) je bil štirikrat drugi. Pred leti je izšla njegova biografija Tek - moja norost. Foto: www.didakta.si
       Kar na bruhanje mi gre, ko vidim fotografije in razne komentarje, a to je očitno postal trend. Da moraš ob vsakem treningu na družbenem omrežju objaviti fotografijo in se hvaliti. Ljudje so obsedeni s tem. Ali pa ko prideš na start maratona. Vse piska, na rokah imajo skoraj televizijo.       
 Dušan Mravlje
Rok Puhar
Rok Puhar je aprila v Hamburgu z 2:18:22 izpolnil normo za svetovno prvenstvo v Londonu, na letošnjem Ljubljanskem maratonu pa bo tekel na 21 km, saj želi izboljšati osebni rekord. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
       Tek je tako enostaven šport, da nikomur ni treba plačevati trenerja, da se enkrat na teden dobi z njim. Če bi tekel le za svoje veselje, bi šel tečt v naravo, niti enkrat ne bi šel na štadion.       
 Rok Puhar
VIDEO
Pretekli vse Ljubljanske...

Dodaj v

Na Facebooku je že vsak nedeljski izletnik maratonec

Na kolesarskih prireditvah več "šmeka" kot na tekaških
24. oktober 2017 ob 06:26
Ljubljana - MMC RTV SLO

Nerazumno je, da bi rekreativni tekač pomislil na doping, nerazumno, da bi tekač za tako elementarno obliko gibanja plačeval trenerja, da ne govorimo o obsedenosti, da nekateri fotografije z vsakega teka objavljajo na Facebooku.

Pred nami je 22. Ljubljanski maraton, ki bo na ulice prestolnice privabil več kot 28 tisoč tekačev. S tremi tekači, ki so vsak na svoj način zaznamovali maratonski tek v Sloveniji, Petrom Macuhom, Dušanom Mravljetom in Rokom Puharjem, smo se pogovarjali o teku na dolge proge, vedno večji priljubljenosti Ljubljanskega maratona in obsedenosti nekaterih, da vsak svoj trening objavijo na Facebooku.

Maraton je postal že nekaj vsakdanjega
56-letni Peter Macuh je eden od šestih, ki so na vseh enaindvajsetih Ljubljanskih maratonih vedno pretekli 42-kilometrsko razdaljo. Maraton mu ne pomeni več posebnega napora in ga lahko odteče kadar koli, saj se udeležuje še precej ekstremnejših preizkušenj. "Ko sem letos tekel okrog Mont Blanca (Ultra Trail Du Mont Blanc; 100 milj oz. 167 km), sem dobil vprašalnik, kolikokrat sem v zadnjih petih letih pretekel vsaj 42 km. Odgovoril sem, da 40-krat, a sem nato razmišljal, da sem letos že pri številki 12 in da bo pravilneje, če rečem vsaj 50-krat."

"Dokler bomo lahko, bomo tekli. Že iz kljubovanja"
Ljubljanski maraton jemlje kot praznik teka, letos bo spet na startu. "Gre za zelo lepo prireditev. Če vreme ni slabo, je ob trasi veliko ljudi. Vzdušje je vedno odlično, tam srečam veliko prijateljev, družim se tudi s preostalimi petimi, ki so odtekli vse Ljubljanske maratone. Eden od njih pravi, da ga že daje koleno in naj bi bil že lani njegov nastop vprašljiv, a je prišel in odtekel. Slutim, da bo letos spet na startu. Dokler bomo lahko, bomo tekli. Že iz kljubovanja. Kar zadeva mene, ne vidim težav, če bo le zdravje služilo."


Tek mora biti užitek in sprostitev
Pri teku si nikoli ni pomagal s kakšnim dopingom, za preostale tekače pa ni prepričan, da je tako. "Nekatere imam malo na sumu, da so sposobni marsičesa, kar se mi zdi velika škoda. Na rekreativni ravni bi moral biti tek usmerjen le v užitek, sprostitev, v odpravo stresa. Nerazumno je, da bi človek sploh pomislil na doping, a očitno so nekateri tako ambiciozni, da to počnejo." A vseeno: kakšne (naravne) dodatke bi priporočal tekačem? "Le maščobe omega tri, saj tega v hrani ne dobiš dovolj, tako da je to smiselno jemati v kapsulah ali v tekočini. In morda še kakšne vitaminske tablete."


Na kolesarskih prireditvah več "šmeka"
Pri izbiri oblačil Peter Macuh ne gleda na blagovno znamko, na misel mu ne pride, da bi se bahal z drago tekaško opremo. "Včasih smo v hecu rekli, da gredo tisti, ki jim to veliko pomeni, raje na kolo. V kolesarstvu je tega več, kar je tudi razumljivo, saj zelo draga kolesa stanejo 5.000 evrov in več. Tudi narava športa je drugačna, veliko lahko kolesariš v skupini."

Kdor preteče 10 km, pač ni maratonec!
Dušan Mravlje, ki se je v življenju lotil številnih ultramaratonskih izzivov in bil med najboljšimi na svetu, se čudi, da se tudi tisti, ki pretečejo 10-kilometrsko razdaljo, razglašajo za maratonce: "Maratonec je le tisti, ki preteče 42 km. Tudi ultramaratonec ni tisti, ki preteče 50 km," nam je povedal in ošvrknil novodobne tekače, ki tečejo s telefonom v roki, da lahko prijateljem sporočajo, kako dobro jim gre.

Obsedenost s Facebookom
"Kar na bruhanje mi gre, ko vidim fotografije in razne komentarje, a to je očitno postal trend. Da moraš ob vsakem treningu na družbenem omrežju objaviti fotografijo in se hvaliti. Ljudje so obsedeni s tem. Ali pa ko prideš na start maratona. Vse piska, na rokah imajo skoraj televizijo. Ko smo mi tekli, še štoparic ni bilo. Tekel si po svojem občutku. Očitno je to postal velik posel. Da je treba rekreativcem prodati vse, od dragih športnih copat do vse te tehnologije."

Za maraton sta dovolj voda in izotonični napitek
Kaj pa razni prehranski dodatki ali celo doping? Mravlje ima o tem jasno mnenje: "Rekreativni tekači so postali že bolj obremenjeni s tem kot resni tekači. Vsi mislijo, kako jim bo pomagalo, če bodo jedli ali pili to in ono. Da pretečeš maraton, potrebuješ le izotonični napitek in vodo. Ko smo mi tekli, nismo poznali ničesar, nobenega Isostarja. Zdaj pa so povsod geli, razne tablete, energetski napitki ..."

Poslušati je treba svoje telo
Dušan Mravlje je tudi prepričan, da rekreativni tekač ne potrebuje osebnega trenerja: "Trenirati moraš toliko, kot misliš, da je dobro zate. Če znaš poslušati svoje telo, veš, koliko treninga potrebuješ. Vsak človek je zgodba zase. Nekdo mora za maraton narediti 100 km treninga tedensko, kdo drug 50 km. Podobno je pri prehrani. Jesti moraš tisto, kar ti paše. Ne more ti nekdo predpisati, da jej solate in korenček, češ da je vegetarijanstvo zdravo, ti pa ves čas misliš le na zrezek. Človek mora poslušati svoje telo, tako pri treningu kot pri prehrani."

Trenerji za tek? Sliši se nesmiselno.
Rok Puhar, ki je bil edini slovenski maratonec na letošnjem svetovnem atletskem prvenstvu v Londonu, je prav tako prepričan, da ni smiselno plačevati trenerjev za tek: "Veliko ljudi je, ki živijo na račun rekreativnih športnikov, nimamo pa atletskih trenerjev profesionalcev za resne atlete. Številni denar služijo z rekreacijo. To ni prav. Tek je tako enostaven šport, da nikomur ni treba plačevati trenerja, da se enkrat na teden dobi z njim. Če bi tekel le za svoje veselje, bi šel tečt v naravo, niti enkrat ne bi šel na štadion."

Organizatorji pozabili nanj
Puhar bo v nedeljo v Ljubljani tekel polmaraton, na katerem je zmagal v letih 2014 in 2015. "Ker sem avgusta na SP-ju v Londonu tekel na 42 km, sem vedel, da ni variante, da bi šel v Ljubljani na maratonsko razdaljo. Sem bil pa nemalo začuden, ko so prireditelji Ljubljanskega maratona na novinarski konferenci rekli, da nihče od Slovencev ne bo tekel zaradi poškodb. To je bilo malo grdo. Trudiš se, treniraš, da si del te prireditve in samo zato, ker ne grem na 42 km, ampak na 21 km, ni pošteno, da te niti ne omenijo. Mnogi so me spraševali: ali res ne boš tekel letos? Lahko bi povedali, da sem avgusta tekel na svetovnem prvenstvu in se zato odločil za polmaraton."

Izboljšati želi osebni rekord na 21 km
Rok Puhar ima o Ljubljanskem maratonu zelo dobro mnenje: "To je tekma, kakršnih bi si želel več. Lahko bi bila še spomladi ena takšna prireditev. Saj so tudi drugi maratoni, a nobeden ne pride blizu Ljubljanskemu maratonu. Zadnjo oktobrsko nedeljo si vedno želiš, da si del tega. Letos bom startal na 21 kilometrov, želja je, da izboljšam osebni rekord 1:05:47. V zadnjem mesecu sem dobro treniral, forma je prava, tako da bi mi lahko uspelo."

Tomaž Okorn
Prijavi napako
Komentarji
webman
# 24.10.2017 ob 07:57
Tek: Včasih si rabil dve nogi, prazno glavo in nekaj za obut. Danes rabiš ultra-light švic majco, čeznjo winstopper aero edition, spodnje hlače eggbouncer, nogavice za vsako nogo posebej (da se levica in desnica nebi sprle), seveda nekateri majo vsak prst posebej oblečen... na nogi pa ScyFi obutev AirKušin supinator ali pronator s cloudbounce tehnologijo in betonstep odbojnikom...
Glavno pa je na roki - pametna ura z najmanj 320x320 resolucijo, ki spremlja vsak srčni prekat in šum na srcu, jasno pritisk, meri vse parametre okolja, če ga nekdo pred tabo spusti takoj zazna spremembo pritiska, šteje korake, povezana je s satelitom in jasno v živo oddaja na FB podatke, da danes jaz tečem.
ronzi
# 24.10.2017 ob 07:26
Obsedenost s Facebookom
"Kar na bruhanje mi gre, ko vidim fotografije in razne komentarje, a to je očitno postal trend. Da moraš ob vsakem treningu na družbenem omrežju objaviti fotografijo in se hvaliti. Ljudje so obsedeni s tem. Ali pa ko prideš na štart maratona. Vse piska, na rokah imajo skoraj televizijo. Ko smo mi tekli, še štoparic ni bilo. Tekel si po svojem občutku. Očitno je to postal velik posel. Da je treba rekreativcem prodati vse, od dragih športnih copat do vse te tehnologije."

Nekdo bo rekel,čisti kapitalizem,jaz pa pravim da je to čista človeška neumnost.....
Grim Reaper
# 24.10.2017 ob 07:27
@mihaing

Pa ste vi prebrali sploh ta članek? Če ste ga, ga niste dobro.
Nič nima proti tekačem, ki pretečejo zgolj 10 km, pač pa obsoja tiste,
ki se po pretečenih 10 km razglašajo za maratonce in mislijo, da so naredili oh in sploh.
Jasno je razbrati, da tek podpira, ampak na zdrav in pristen način, brez "elektro" dodatkov.
roampoampoam
# 24.10.2017 ob 07:09
mihaing,

pravi tekač še kako razume pjem biti "fit". Pravi tekač teče, se ne "premika". Pravi tekač teče tudi v ponedeljek po ljubljanskem maratonu in vsak dan prej in potem. Pravi tekač teče, pozerji pa objavljajo fotke po facebooku.
alenka2012
# 24.10.2017 ob 07:28
...ja kar prav imajo ti tekači, maratonci karkoli že so v ptem prispevku....saj konec koncev ni važno kake barve je mačka, pomembno je da lovi miši...je rekel nekdo pameten...tako tudi ni važno al kdo teče na 10, 21 al 42 km, vsakemu spoštovanje, da se je spravil s kavča dol...mogoče so ti na 10 še najbolj vredni spoštovanja, saj tečejo res iz veselja in ne pretiravajo...
se pa izogibam teh tekaških druščin, ker ne boste verjeli imam eno znanko, ki hodi 3xs na teden k psihologu, 2x k osebnemu trenerju....je neke praške...pije sam neko v neki prirpavi prepraženo vodo...neke napitke....čisto sfuzlana....familija obsedena z njenim filozofiranjem...in kaj teče...10 km...pa še za to porabi par minut več, kot jaz za malce hitrejšo hojo...
webman
# 24.10.2017 ob 07:44
Redki tečejo zase, večina teče za socialne sledilce.
BobPaisley1963
# 24.10.2017 ob 07:49
Oprostite, ampak res imam občutek, da nekateri, ki tu komentirate, tega kar komentirate sploh ne preberete, ali pa to storite zelo, zelo površno.

Kaj je npr. spornega v trditvi, da je maratonec samo tisti, ki preteče maratonsko razdaljo (42.195 metrov)?

Nič ni narobe, če nekateri pretečejo 10 km, drugi 21 km in nekateri maratonsko razdaljo. Vsak naj pretečeno razdaljo prilagodi svojim sposobnostim. Vendar pa je smešno, da za pretečenih 10 km izjaviš, da si pretekel maraton.

S tem, kar so povedali sogovorniki, se skoraj povsem strinjam.
johndeer
# 24.10.2017 ob 08:09
Tečem zase, za zdravje, za dobro počutje... Ne tečem za sodelovanje na maratonih in z izjemo nekaj v domačem kraju nisem sodeloval na nobenem, ne tečem za všečke na FB, ne objavljam slik treningov... Tek je pobeg v intimo in stran od ponorelega sveta. Ja, LM je celotna slika ponorelega sveta, sami prvi vtisi, brez vsebine....
čofotalček
# 24.10.2017 ob 07:44
Kaj ma veze kakšno igro "kdo ma daljšega" se greš? Jaz mislim, da ni bistvene razlike s čem se hvališ (telefon, kolo, avto, bajta, trava pokošena na 1 cm, da si preteku 5, 50 , 60 ali 200 km,...), hvalisanje in kazanje na druge s prsti se mi mi zdi za v isti koš.
lookaaa
# 24.10.2017 ob 08:38
omenjeni v clanku ne obsojajo amaterjev, preberite se enkrat, ampak njihovo obsedenost s publiciteto.
imam kar nekaj frendov, sorodnikov, ki tecejo amatersko in tudi nekoga v familiji, ki tek trenira. v duzbi zal prvi vendno brez izjeme govorijo, kaj vse so oddelali ze ta dan, kje vse so bili za vikend, kako zdravo jedo, kje se kupijo kaksni copati, kje so popusti za tekasko opremo..., medtem ko slednji svojega teka skoraj nikoli ne omenja. in v tem je point zgoraj opisanih izjav.

sicer sem pa sam mnenja, da je boljse, da se tece z telefonom na roki, kot pa s tlefonom v roki poseda doma na kavcu. kdorkoli karkoli naredi nekaj v smislu gibanja zase je investiral tako v sebe kot v svoje zdravje. seveda, ce ne gre cez meje in v nameri za boljsim rezultatom pretirava in se moorda celo dopingira, izcrpava...

vso sreco vsem, ki se bodo udelezili LJ maratona.
firtoh
# 24.10.2017 ob 09:05
Sam sem prelaufal 1 maraton in 2 x 21.Ampak to je bilo še pred pametnimi telefoni.Zdaj tečem skupaj s svojimi psi,potem pa na pir v lokalni bife.Srečujem pa novodobne tekače/tekačice.Obvezne slušalke,pisani kot papige v vesoljskih materialih,obvezno se mu moraš umakniti,izraz na obrazu pa najbrž vadijo doma pred špeglom. Maraton sem pretekel zato,da bi sebi dokazal,da zmorem. Cajt je bil porazen ampak šlo se je predvsem zato,da zdržim do konca.Sicer sem bil potem teden dni na bolniški,da sem prišel k sebi
rangerno1
# 24.10.2017 ob 08:41
Če se navežem na naslov - dejansko je točno tako.

Facebook je prav debilen za vikende, ko večina ljudi lepi gor kako so pretekli 5,32km in poleg slika route preko neke mobilne aplikacije, ali pa slika z vrha nekega lokalnega griča. Folk je res retardiran in včasih dobi človek občutek, da ljudje hodijo naprimer v hribe na zaradi svojega veselja, temveč da se sami hvalijo.
SamoRes
# 24.10.2017 ob 07:38
Vsako pretiravanje, tudi maraton, verjetno ni ravno zdravo. Nikoli nisem tekel več kot deset kilometrov in mi z rekreativnega vidika povsem ustreza, da ostanem fit. Komur je izziv postavljat meje prek mučenja telesa in v tem uživa pa seveda naj teče maratone, za nekoga je zmaga 42, za drugega pa 5km.
ST11
# 24.10.2017 ob 08:40
Pred leti sem pretekel 42tko v Radencih in v tednih pred dogodkom sem se cudil, koliko ljudi iz mojega kraja gre, po njihovih besedah, tec maraton. Sam se s sportom ukvarjam ze skoraj vse zivljenje, pa sem kar trdo delal, da sem se upal prijaviti, tam pa moz in zena, ki ju ne srecam pogosto na nasih tekaskih terenih, kar tako na maraton. Malce kasneje sem spoznal, da mnogi 21km stejejo za maraton in (mali) najraje preskocijo, saj se na "fejstjubih" tako lepse prebere. 21km je vsega spostovanja vreden podvig, da se razumemo in tudi sam jo rad odtecem (zadnja je bila v Sarajevu), ampak to je 21tka, ne maraton.
Henrik
# 24.10.2017 ob 07:31
Mater, kake bz ... Če nekdo prelaufa 1 km, pa jih naj, če mu je v užitek, zakaj bi zdaj vsi morali laufati 10+, da bi te "spoštovali" v tekaški srenji ...
Glede kolesarstva pa ... tudi s kolesi pod 400€ lahko narediš ogromno kilometrov in se rekreiraš ... Afnače pa imaš povsod ...
celtic1888
# 24.10.2017 ob 08:28
Mravlje ima prav. Ravno zaradi tega sem prenehal z obiskovanjem masovk in tečem zase v gozdu, po poljih, na makadamih itd...Iskreno rečeno tudi prijavnine niso ravno poceni. 40 EUR za gužvanje in ogled smetane z najnovejšimi tehnološkimi pripomočki oz. kvazi tekačev ne dam.Srečno vsem tekačem!
bim--bam-bom
# 24.10.2017 ob 08:09
Za rekreativca ni važno, kako hitro teče, pač pa da telo krepi in ga ne uniči. Bolj pomembno je, da je človek sposoben teči pri 70-ih ali celo pri 80-ih letih, kot pa to, da pri 40-ih na maratonu dosega odlične rezultate, potem pa pri 60-ih ne more več normalno po stopnicah.
DnB
# 24.10.2017 ob 09:14
Tečem kaki dve leti od 40 pa tja do 100km na teden , to bo moja tretja uradna tekma in drugi maraton(42). Sam si želim teči med 3.30 in 3.40 , ker sem na prvem kar hudo plačal prehiter začetni tempo, sicer sem se privlekel nekako do cilja ampak težko.
Tek mi pomeni sprostitev, užitek, korak proti zdravju in dejavnost h kateri se lahko zatečem tako ob težkih kot tudi veselih trenutkih , če jih rabim predelat.
Star sem 33 in pred 10 leti sem bil odvisen od računalniških iger ter sem imel 25 kg več kot zdaj. Sem v življenski formi tako psihični in fizični in sem hvaležen, da sem našel tako dejavnost in da poškodb zaenkrat praktično ni.
Srečno vsem tekačem v nedeljo, vsak bo imel svojo borbo in misijo.
Kar se tiče g. Mravljeta ga spoštujem, ampak vseeno če se nekdo giblje in mu računalnik na roki ter fb pripomoreta k motivaciji in konstantnosti je to super stvar in to ne bi smelo biti zaničevanja vredno.
mkv
# 24.10.2017 ob 08:03
Če človek teče in npr. nikoli ni pretekel daljše razdalje (npr. maratona) pač ni maratonec; s tem ni nič narobe in ga (oz.sebe) označimo za tekača. Npr. jaz sem enkrat pretekle polmaraton, da si dokažem da lahko in to je to. Pa nisem maratonec ampak se imam za rekreativca (tako tekaca, pa tudi kolesarja, pa "hribovca").
Človeški ego pa seveda ne pozna meja in enako velja za neumnost (kako je že rekel Einstein o vesolju in človeški neumnosti). Tako, da vse to pres* s fejsbukom, pa drugimi novotarijami (joj sem že star) je pač odraz tega. Nasvet tistemu, ki ga to moti: probaj ignorirati, ker spremenil ne boš (glej del komentarja o neumnosti) :D
sportivko
# 24.10.2017 ob 09:07
To je maškarada, ne pa maraton. Morda jih 1/5 tekačev res pride z namenom da dosežejo dober rezultat in zaradi SEBE. Vse ostalo je maškarad, fotri z vozički, facebookarji in blogerji.
umilave1
# 24.10.2017 ob 08:50
@webman

Bolje nebi mogel zadeti. Zato pa me je malo minilo, do teh dejavnosti (tek, pohodništvo). Ker najprej moraš nabavit vso tekaško obleko, obutev skupaj za 500€ z pametno uro vred, če si pa standardno oblečen in obut v kratke hlače in bolj navadne superge pa med drugimi tekači izpadeš kot klošar, te gledajo kot da na silo tečeš na avtobus. Pri pohodništvu isto, 13 let nazaj sem Triglav osvojil z manjšim ruzakom, nekej malega za preoblečt, en doručak, mal kruha in vode, zemljevidom(papirnatim). Na nogi pa no-name gojzarji. Brez palic. Danes? Pohodni čevlji 20 vrst 1 firme, pohodne palice, pohodne nogavice, pa ruzak, ne vem kaka oblačila od nog do glave od majc, windstopperjev, kap, rut, naglavne nogavice, rokavic, pasov, hlač, spodnjic, blabla vse sort, te kar mine do te rekreacije ko stopiš v tako trgovino.
axx
# 24.10.2017 ob 07:46
@Samores: Meja je za različne ljudi različna. Dokler ti je vse nad 10 km mučenje, res ni razloga oz. potrebno teči več. Tudi sam nikoli ne tečem več. Za bolj pripravljenega pa je meja višja.
stilist
# 24.10.2017 ob 11:39
S tekom sem začel pred dvema letoma. Star sem 42 let. Po srednji šoli se dejansko nisem ukvarjal posebej s športom. Tečem 3x na teden po 15 km - redno, razen december in januar, ker sta v LJ kritična zaradi težkih delcev - in po navadi tudi zbolim za bronhitisom. Moram reči, da mi gre kar dobro - zelo sem napredoval. Pojem toliko kot še nikoli - shujšal sem tudi nekaj, predvsem pa sem kilažo pretopil iz maščob v mišice. Lani sem se prvič udeležil prireditve v LJ na 21 km in pretekel brez najmanjšega problema. Ko treniram, tečem sam, ne potrebujem posebnih nasvetov ali trenerja. Šel pa sem pred tem na celovit pregled srca in ožilja (obremenitveni test, ultra zvok in nazadnje še CT), kar bi priporočal vsakomur, ker zna biti nevarno. Pred kratkim sem za trening pretekel maraton in dejansko mi je šlo kar dobro. Kupil sem si uro, predvsem zaradi srca - to mi je najpomembnejše. Od kar ga spremljam, sem si izredno dvignil moč oziroma stabiliziral srčni utrip, ki mi dejansko pada. kadar se vrnem iz treninga, ne znam opisati občutkov, kako te nafila s kisikom. Občutek je nekako, kot da si pijan od zadovoljstva. Vse težave, ki te pestijo čez dan, so videti precej manjše oz. jih jemlješ na drug način. Tega se ne da opisati. Nekateri sovražijo tek, kot tudi sam nekoč, zaradi neposrečenega posiljevanja v srednji šoli. Zdaj sem ga vzljubil in postal odvisnik. Priporočam vsem. Srečno in se vidimo na ljubljanskem.
ajvard
# 24.10.2017 ob 09:05
13 let nazaj sem Triglav osvojil z manjšim ruzakom, nekej malega za preoblečt, en doručak, mal kruha in vode, zemljevidom(papirnatim). Na nogi pa no-name gojzarji. Brez palic. Danes?

danes? danes jaz še vedno osvajam vrhove na podoben način. kdo pa te sili, da slediš trendu.
če takšnih osebkov ne želiš gledati, pa pač ne greš na Triglav ampak na kakšno lepo brezpotje, ki jih je ogromno tudi v okolici Triglava.
slovenkaaaa
# 24.10.2017 ob 08:37
Mene na splošno moti vsako hvalisanje na FB. Ene ženske objavijo vsake nove čevlje, ki si jih kupijo... glej me, spet sem na šopingu... eni se ven mečejo, kakoooo noro so zaljubljeni... tretji, kako ekstra trenirajo in objavijo vsak odhod v fitnes... vsi ti pa bolj kot za bližnje in zase živijo za družbeno omrežje. Depresije pa vse več.
BACK
# 24.10.2017 ob 08:34
Tisti ki nič ne objavljajo, tečejo zaradi maratona, ostali pa bežijo pred kruto realnostji, ali več realnosti...najbolj pogoste so prenatrpan job in pa samske babe, tudi desci ;)
Heisenberg
# 24.10.2017 ob 10:00
Še kako se strinjam z Dušanom Mravljetom. Ko sem se sam nekega dne odločil, da sem preveč neaktiven in sem začel teči, nisem pred tem delal znanstvenih raziskav po forumih. Obul sem si zaprašene fuzbal copate in začel. Švic majica? Ja pa ja de. Za začetek ne rabiš nič namenskega! Poslušal sem svoje telo, začel z okoli 3 km, v naslednji sezoni prišel do 21 km. Videl sem, da me tek veseli, da ga vidim kot resen hobi, šele tedaj sem si kupil prve tekaške copate in švic majico. S časom potem pridobivaš izkušnje, vidiš kaj ti ustreza, od opreme do prehrane itd...

Ena od stvari, ki mi gredo najbolj na živce, so ljudje, ki mislijo, da morajo imeti za nekaj 100€ opreme, da lahko začnejo teči. Določeni so me neprestano spraševali, katere čevlje, katero uro, pa geli... pa niso pretekli še niti km. Bolj ko jim pravim, samo začni, boš že potem videl, bolj razlagajo, kaj vse so prebrali na internetu in kaj rabijo. Dobim občutek, da je ta oprema nek izgovor, da še ni treba začeti.

Vsak naj teče koliko, kje in kakor sam želi. Drži pa pa nekaj. Tisti, ki res tečejo zase, ne rabijo tega razlagati po socialnih omrežjih. Se samo nasmejim, ko vidim sliko popolnoma nove bleščeče opreme, nešteto motivacijskih heštegov osebe, ki je ravnokrat pretekla maraton - sej veste, un ta 5 kilometerski. Vsak event se imenuje maraton in vsak je maratonec. Kot je povedal Dušan, žal ne.

Lep pozdrav vsem tekačem! :-)
roampoampoam
# 24.10.2017 ob 07:11
Še to, pravi tekač zjutraj vstane in odteče pred delavnikom.
larbitron
# 24.10.2017 ob 09:54
Če zaradi facebooka ljudje tečejo namesto, da bi sedeli pred televizorjem, potem je to za mene ena redkih pozitivnih stvari facebooka.
oggle
# 24.10.2017 ob 12:28
Mravljetu gre na bruhanje, ko vidi fotografije in hvaljenje po Facebooku? Bejz no, njegovo hvaljenje, fotografije in recimo kar na splosno lagodno zivljenje (skupaj s sluzbo v drzavni upravi), do katerih je prisel z nategovanjem ljudi o svojih "uspehih" je pa ok?
Wasabi
# 24.10.2017 ob 09:49
"Kar na bruhanje mi gre, ko vidim fotografije in razne komentarje, a to je očitno postal trend. Da moraš ob vsakem treningu na družbenem omrežju objaviti fotografijo in se hvaliti. Ljudje so obsedeni s tem. Ali pa ko prideš na štart maratona. Vse piska, na rokah imajo skoraj televizijo. Ko smo mi tekli, še štoparic ni bilo. Tekel si po svojem občutku. Očitno je to postal velik posel. Da je treba rekreativcem prodati vse, od dragih športnih copat do vse te tehnologije."

Sicer se strinjam, ampak krivda ni na strani prodajalcev. Ljudje pač kupijo, ker sami želijo. Saj nenazadnje se danes že vsak ta drugi slika za na FB, ko gre na kavo na Bled. Revne dušice pač, potem pa morajo zapravljati za stvari, ki jih ne potrebujejo:D Če jih pa še 2 "frenda" pohvalita in napišeta uwau, so pa tko zmagali:D
FancyBoy
# 24.10.2017 ob 08:47
Maraton sam je pa tudi ena sama maskarada in 90% tekacev se pride samo pokazat in poslikat.

Ostalih 2% so profici, ostalih 8% pa resni tekaci, k trenirajo ze leta.
copcop
# 24.10.2017 ob 08:06
Maraton je mučenje telesa. Ko pogledate te suhljate 60 kilogramske moške, lahko vidite, da niso zdravi in fit, ampak izčrpani. Beda.
Guliarth
# 24.10.2017 ob 08:04
Tek v središču mesta, plinski dodatek za boljše počutje.
SsDrag
# 24.10.2017 ob 09:50
nekaterim je socialna validacija velika stvar. bogi so taki ljudje.
Ejsi/Disi
# 24.10.2017 ob 08:56
webman
# 24.10.2017 ob 07:44
Redki tečejo zase, večina teče za socialne sledilce.


Žalostno, da šele z objavo na socialna omrežja dobijo samopotrditev.
prizemljen
# 24.10.2017 ob 08:32
"Kaj si včasih naredil, če si se želel začeti ukvarjati s tekom? Kupil knjige, revije, uro s štoparico."

Nič od tega. Samo tekaške copat (Eni pa tečejo kar bosi.)
slovenkaaaa
# 24.10.2017 ob 20:17
Jaz pa ne vidim kje je problem če ljudje objavljajo na facebooku kaj so pretekli.

Ni treba, da smo ambasadorji teka, če nasprotujemo temu. Gre za to, da je vse več ekshibicionizma, preveč. Ljudje so izgubili občutek za zasebnost, nimajo več potrebe po zasebnosti, igrajo zvezde, ker imajo medij, kjer se lahko kažejo. Ne znajo več živeti brez lajki. Samo še to razmišljajo, kaj bo danes njihova objava, a bo vžgala ali ne bo. Ni važno, ali je tek ali karkoli drugega. In ni problem, če so ponosni na nekaj, ampak gre za selektivno prezentacijo... problemov ne boš objavljal na FB, ampak samo to, kako se imaš super, bajno, zvezdniško... v resnici pa se pri vsem vprašajmo, ZAKAJ taka potreba po vsakodnevnih lajkih. Če dvema poveš, ni dovolj? So oni res veseli za tebe? Sploh ko imaš "prijatelje", ki te sploh ne poznajo.
hepan
# 24.10.2017 ob 09:37
Gibanje mora biti redno in zmerno. To pa FB maratonci niso!
melanholik
# 24.10.2017 ob 14:12
@b7
"Vcasih nismo rabili nic od tega". Ja seveda, zato so bili pa vcasih tok slabi rezultati v primerjavi z danasnjim casom.

No ja. Kje bomo mejo postavili? Poglejmo recimo zadnjih 30 let. Svetovni rekord v maratonu se je v zadnjih 30 letih pri moških izboljšal za ca. 5 minut, pri ženskah pa za 6 ali 4, odvisno od tega, kateri čas upoštevamo. To je napredek za 4-5 procentov v 30 letih. Zdaj - to je odvisno od vsakega posebej, ampak meni se to ravno ne zdi tako vesoljski napredek ...
sisoruen
# 24.10.2017 ob 10:31
Ali pa tale, ki so ga na OI še ženske prehitele in se potem oglaša, da bi moral prireditelj na tiskovni konferenci vsem razložit, kako je on tekel maraton avgusta in da zato ne bo mogel teči maratona tudi v Ljubljani, kot da bi bil nekdo pomemben. LOL
firtoh
# 24.10.2017 ob 17:33
Imel sem kamerada,ki je bil tekač in alpinist.Ni bil poročen,ni pil,kadil...Kadar sva šla plezat, je bil 1 uro pred mano pod steno in me obtoževal,da sem sigurno kerga skadil med potjo.Sam sem bil hiter,on pa nadčloveško in ga niso dohajal niti pol mlajši.No pa je umrl pri 58 zaradi infarkta.Imel je tri blažje prej,zadnji pa je končal delo.Imel je zelo razširjen levi prekat in ponavljajoče se atrijske fibrilacije,ki pogosteje pokažejo pri tekačih srednje starosti,prav tako se mu je dogajalo brazgotinjenje srčne mišice(bil pri meni na CT in angiografiji).tekači tudi slabše prenašajo zdravila za urejanje srčnega ritma.Daljše ekstremne aktivnosti povzročajo staranje srca.
45 minut/dan zmerne vztrajnostne vadbe je dovolj
b7
# 24.10.2017 ob 13:48
Vsi vemo da hvaljenje in fotkanje na treningu, samo da se pokazes na socialnih medijih ni za nikamor. Smilijo se mi ljudje,ki rabijo tok pozornosti.
Druga stvar pa je spet uporaba sodobne tehnologije, prehrane, itd. pri tistih, ki so ze zelo dobri tekaci. Preseneca me primitivni odnos Mravljeta glede tega. "Vcasih nismo rabili nic od tega". Ja seveda, zato so bili pa vcasih tok slabi rezultati v primerjavi z danasnjim casom. Kako pa on misli, da se dosegajo vrhunski rezultati? Ja OK, za njegove ultramaratone je res vseeno, tam rabis bit sam dost usekan,da kokr tok konstantno hitrost ohranjas pa sam nabijas kolicino na treningu. Pac ce si preslab za krajse razdalje gres na ultramaratone, kaj ces. V resnih disciplinah je pa tudi treba malo bolj resno trenirat. Vrhunski tekaci na 10km pretecejo en stadionski krog tudi v 55sek in manj. Poskusite sami s tako hitrostjo pretect samo 1 krog, pa boste dobili obcutek kaksen nenormalen tempo drzijo tej tekaci in kokdrugacen nivo treninga je to. To ni neko izi sprehajanje k ga majo ultramaratonci. In zato je potrebno met ustrezno prehrano, pogoje, opremo.Samo preracunajte si kolikokrat maratonec s stopalom udari v asvalt med tekom pa si zamislite, da ima slabe cevlje in kaksne sile gredo ob tem na misice in kosti, ker nima ustreznega blazenja na cevljih. In ce redno trenira po 100km+ na teden, kok se to nabere cez leto? Ze sama teza se pozna...ce imas 200g tezji cevelj bos moral teh 200g vec vsak korak dvignit. Da nebi o tem s kok vecjo silo priletis na tla ce si mocnejse postave...boge vezi in sklepi. Pa koliko pomembnih hranil izgubis med tekom in kok se ti poslabsa sposobnost ohranjanja hitrosti, ce jih ne nadomestis...

Se strinjam da na rekreativnem nivoju s tem res ni treba komplicirat, so dobri copati pa Isostar dost, ampak za visji nivo je pa potrebno te stvari uredit, ne pa tko primitivno razmisljat kot g. Mravlje.
urosh444
# 24.10.2017 ob 13:31
Koliko od udeležencev maratona ni tam samo zaradi tega ker je to pač IN?
cene vols
# 24.10.2017 ob 10:56
Pa kaj potem, če je tako. S fb-jevci se obremenjujo samo taki, ki jim je pretečt maraton statusni simbol, ne pa eden izmed načinov zdravega življenja.
umilave1
# 24.10.2017 ob 10:15
@Eltorro

Da se ne bomo narobe razumeli. Še vedno grem na hrib na staromoden ˝analogen˝ način brez slušalk, polno neke kvazi pohodniške opreme in drikanjem smartphona. Edino obutev sem zamenjal. Pa daljnogled obvezno s sabo, lep razgled je eden od ciljev pohoda. Hotel sem le nakazat, da tudi v idiličnem okolju pri teku in pohodništvu živimo v okolju, kjer se veliko ljudi rekreira samo zaradi (samo)dokazovanja pred drugimi. Dokler delaš cilje zase, za svoje dobro je ok, ko je pa bistvo objavljanje dosežkov pred drugimi in čakanje na like gumb na fb/instagramu, to je pa malo večji problem. Ker za svoj uspeh iščemo potrditev od drugih ljudi v okolici, ne od sebe.

Dobro, lahko bi napisal tudi Snežnik ali pa Šmarna gora, če smo pri tem. Ne vem pa, kaj bi imel od tega, če bi se kazal. No, na Šmarni gori je tega malo več, predvsem pri nežnejšem spolu :) Veliko bolj mi je všeč bonton v hribih in gorah, pozdrav, spontan klepet, itd....
tuhtam
# 24.10.2017 ob 09:56
Če gledam koliko je plusov in minusov pri komentarjih, očitno klikajo nanje samo "profiji" ki so edini, ki "vedo", kaj je tek. Jaz bi s vprašal ali res vedo, kaj je tek? Tek ni samo 42 km! Tek ni samo >100km/teden. TEK JE VSAK IN KAKRŠENKOLI TEK! S takim pristopom, se za tek ne naredi nič dobrega.
Zelo sem vesel, da vse več ljudi teče. Zraven pride še vse ostalo, kot je Facebook, pametne ure, telefoni. To je splošni trend! In zmrdovati se nad tem je čisto zgrešeno, da ne rečem jalovo in neprimerno. Če ste "kao" ambasadorji teka, potem bi morali ubrati drugačen način. Pozitiven. Karkoli spodbudi k teku je super. Ne pa take izjave kot jih berem iz tega članka. Sramota za tekače!
fruci
# 24.10.2017 ob 09:13
Uspehi so relativni.

Za g. Mravljeta, ki je ultramaratonec, je tek na 10 km mala šala.

Za nekoga, ki ni tekel do 40. leta in si pridobil preveliko maso, pa je preteči 10 km izjemen uspeh. Če to objavi na Facebooku ni nič narobe, saj to pogledajo njegovi prijatelji. Jaz sam ne objavljam na FB in tudi ne iščem tovrstnih podvigov drugih. Ne vem, zakaj to počne g. Mravlje.

Bolj je problem to, da verjetno marsikateri "rekreativec" začne posegati po "dopingu", ki je vsaj dolgoročno škodljiv za njegovo zdravje.

Če pa se ljudje posvetujejo s kakšnim trenerjem namesto s psihologom in psihiatrom, pa tudi ni nič narobe. Poleg tega pa je to tudi socialni stik. Če so le nasveti trenerja primerni. Danes je kar precej moderno imeti svetovalce za marsi kaj, tudi za prehrano.

Je pa dejstvo, da lahko samostojni in razmišljujoči posamezniki, kot je npr. Rok Puhar, dosežejo marsikaj brez katerega koli trenerja, če se le izobrazijo in poslušajo svoje telo.
pika_č
# 24.10.2017 ob 08:40
@trolicnez
Nekateri potrebujejo več nekateri manj časa za regeneracijo. Ni vse v pretiravanju. Najbolje je, da poslušaš svoje telo. Kvaliteta je pred kvantiteto.
melanholik
# 24.10.2017 ob 18:50
@manos de piedra

Meni je glupa ta miselnost, ki se je nažalost uveljavila v Evropi, da so najboljši športniki neki mali tekači, fuzbalerji in kolesarji. Najboljši športniki so vedno bili in bodo večji ljudje v športih, kjer to pride do izraza.

Ne vem od kje si še fuzbalerje privlekel v ta kontekst. Fuzbalerji so v resnici kar precej uravnoteženo fit ljudje, ki jih nikakor ne gre primerjat s kakimi popolnimi dolgoprogaši. Razen če šteješ še intelekt zraven, tu pa res ne blestijo ...
Koledar rekreacije
Kam na vadbo
RTV oddaje
Minute za rekreacijo 00:06:08, 27.10.2017
50 let pomurske planinske poti 00:01:59, 19.10.2017
Minute za rekreacijo 00:05:33, 13.10.2017
Gibanje na delovnem mestu 00:16:56, 02.10.2017
Minute za rekreacijo 00:05:56, 08.09.2017
Minute za rekreacijo 00:04:39, 23.06.2017
Minute za rekreacijo 00:05:50, 16.06.2017
Dr. Radoje Milić 00:14:54, 10.06.2017
Minute za rekreacijo 00:04:26, 09.06.2017
Minute za rekreacijo 00:05:05, 02.06.2017
Posebna ponudba 00:36:21, 30.05.2017
Po Sloveniji 00:23:41, 30.05.2017