Rokometna vrata in pano na Glavnem trgu v Vršcu, ki obiskovalca seznani s tem, da gosti evropsko rokometno prvenstvo. Foto: MMC RTV SLO/Aleš Vozel
Rokometna vrata in pano na Glavnem trgu v Vršcu, ki obiskovalca seznani s tem, da gosti evropsko rokometno prvenstvo. Foto: MMC RTV SLO/Aleš Vozel
Millenium
Dvorana Millenium, kjer si bodo od ponedeljka naprej usodo krojili slovenski rokometaši. Foto: MMC RTV SLO/Aleš Vozel
Katedrala
Neogotska katedrala, ki ne glede na ideološko usmeritev oziroma versko pripadnost obiskovalca očara, saj močno "štrli" iz okolja. Foto: MMC RTV SLO/Aleš Vozel

Ko sem se začudil ob tem, da nikoli ne zaklepa hiše, me je le debelo pogledal in se nasmejal: "Človek, to je Vojvodina, Banat. Vojvodinci smo sproščeni in strpni ljudje, saj že stoletja tu skupaj živimo Srbi, Madžari, Romuni in drugi. Tudi sam sem iz mešanega zakona. Moj oče je Srb, mama Hrvatica." Nato pa je prostodušno z nasmehom do ušes nadaljeval: "Prebivalci Vršca se imenujemo 'lale'. Najraje pijemo, jemo, spimo in j*****".

Za konec spoznavnega srečanja me je gostoljubni Saša, ki se preživlja kot taksist, povabil še na "koline": "Če imaš čas, pojdi v nedeljo z menoj, grem klat prašiča." In ko sem se mu zaradi delovnih obveznosti zahvalil za vabilo, mi je položil na srce: "Če boš kar koli potreboval, samo pokliči, vse bomo uredili." Zares velika doza neposrednosti in sproščenosti za najboljšo možno popotnico enotedenskega bivanja v Vršcu.

Leta 1910 Nemci večinsko prebivalstvo Vršca
Etnična raznolikost Vršca, južnobanatskega mesta z okoli 35.000 prebivalci, ki leži približno 15 kilometrov od romunske meje, ima seveda korenine v preteklih stoletjih. Mesto je namreč izpod turške nadoblasti leta 1716 prešlo v okvir Habsburške monarhije, čemur je sledila nemška kolonizacija mesta. Tako so bili še leta 1910 Nemci najštevilčnejša etnična skupina v mestu, ki so ga nato skupaj s poraženo nemško armado zapustili leta 1944.

Impresivna neogotska katedrala
Danes Srbi predstavljajo približno 75 odstotkov prebivalstva. Pretekli nemški vpliv je viden tudi v arhitekturi, saj je ena najmogočnejših zgradb v mestu katedrala svetega Gerharda, ki je bila leta 1863 zgrajena v neogotskem slogu in še danes velja za največjo rimskokatoliško cerkev v sicer večinsko pravoslavni Srbiji.

Gostoljubnost, košava in snežinke
Iz preteklosti v sedanjost. Slovenskih navijačev v nedeljo še ni bilo videti v mestu. Zagotovo bo precej drugače danes zvečer, ko se jih pričakuje krepko čez 1.000. V mestu jih bo poleg vojvodinske/srbske gostoljubnosti pričakal mrzel veter košava in morda tudi kakšna snežinka.

V spodnji galeriji si oglejte še nekaj utrinkov iz spokojnega nedeljskega dopoldneva v Vršcu.

Iz Vršca