Perić: Z dobrim delom in vizijo je v športu mogoče vse

Dejan Perić je še aktiven rokometaš, a kljub temu že ena izmed legend kluba Celje PL, ki ga je leta 2004 zapustil po naslovu evropskega prvaka, letos pa se je vrnil, da bi mu pomagal na vnovični poti proti vrhu.

41-letni srbski vratar pravi, da je ekipa dobra mešanica mladosti in izkušenj. Trdo delo že kaže sadove, kar zna nagraditi tudi občinstvo. Ljubljenec celjskih navijačev obljublja, da bo storil vse, da bi bila klubska prihodnost svetla. "Z dobrim delom in vizijo je v športu mogoče vse, tudi borba za evropski vrh," zatrjuje "Perke", ki si je za MMC vzel nekaj minut po dobrodelni prireditvi za Iztoka Puca.

---

Dejan, če se za začetek ustaviva pri današnji tekmi, posvečeni Iztoku Pucu. Po čem si boste najbolje zapomnili Iztoka?
Najprej, želel bi si, da bi se zbrali iz kakšnega drugega razloga, ne pa na spominski tekmi Iztoku Pucu, športnemu in človeškemu velikanu. Iztoka sem poznal od leta 1987, ko smo na Reki postali mladinski svetovni prvaki. Bil je eden izmed ljudi, ki je veliko pripomogel k mojemu prihodu v Celje. Čeprav sem od njega mlajši štiri leta, sva bila dobra prijatelja. Veliko sem se naučil od njega tako na igrišču kot zunaj njega. V veliko čast mi je bilo igrati z njim.

Poglejva zdaj na klubsko prizorišče. Pred sezono ste se vrnili, da bi Celju pomagali nazaj na pota stare slave. Po devetih krogih ste na vrhu državnega prvenstva. Nazadnje ste nadigrali državne prvake iz Kopra. Kako ocenjujete opravljeno delo v zadnjih mesecih? Ste na pravi poti?
Mislim, da v moštvu vlada dobra kemija. Dobro delamo, vsak ve, kaj je njegova naloga. Smo ekipa, ki je mešanica izkušenj in mladosti. Mislim, da dobro delo že kaže rezultate, kar ceni tudi publika, ki se vrača na tribune, za kar bi se jim zahvalil. Ljudje vidijo, da se ekipa bori, da daje vse od sebe. Ta ekipa ima še veliko rezerv in verjamem, da bomo prišli do cilja.

Ta je verjetno le naslov prvaka. Kaj napovedujete za nadaljevanje prvenstva. Troboj Celja, Gorenja in Cimosa ali menite, da bo kdo odpadel?
Celje je bilo v prejšnji sezoni tretje. Zagotovo si vsak športnik želi zmagovati in osvajati prva mesta. Tudi jaz treniram za to. Ne vem, kakšni so cilji Kopra ali Gorenja, a mi imamo kot športniki in člani tega velikega kluba obvezo, da gremo v vsaki tekmi na zmago.

V klubu je nekaj obetavnih mladih igralcev. Kdo je za vas največji talent?
En igralec ne more vsega storiti sam. Za mene je najboljši tisti, ki je najboljši za ekipo, ki igra v obe smeri, ki ni sebičen. Ne bi bilo korektno, da bi zdaj izpostavil enega. Zagotovo pa noben igralec v Celju ni slučajno. Izbrani so bili po nekih (visokih) kriterijih: človeških, psihofizičnih in športnih.

Jim pogosto svetujete, vas poslušajo?
Moja kariera se bliža koncu. Moja želja in obveza je, da vse, kar sem se naučil, posredujem mlajšim generacijam. To je tudi obveza do kluba, ki je velik, z veliko preteklostjo. Narediti moramo vse, da bo tudi prihodnost svetla.

Kako je igrati rokomet pri 41 letih? Težko?
Za vse velike stvari v življenju je potrebno veliko odrekanja in žrtev. Ni lahko, a se borim in prenašam naprej željo po zmagah mojim soigralcem.

Kakšna bo vaša vloga v klubu, ko ne boste stali več med vratnicama?
Dogovorili smo se, da se bom vključil v delo kluba tam, kjer bi lahko največ pomagal. Tako smo se pogovarjali o športnem direktorju, koordinatorju vseh selekcij, skavtu ... Najpomembneje je, da rad delaš, ker potem dela nikoli ne zmanjka. In v čast ter zadovoljstvo mi bo delati v tem klubu.

Leta 2004 ste zapustili klub po osvojenem naslovu evropskega prvaka. Menite, da je ta dosežek za Celje ponovljiv? Zdi se namreč, da so vodilni nemški in španski klubi korak pred konkurenco.
Gospodarska kriza se čuti tudi v športu. Najpomembneje je, da s kakovostjo, ki jo imaš na voljo, delaš rezultate. Politika kluba je taka, da se s selekcioniranjem najboljših igralcev iz Slovenije in tudi iz tujine napravi ekipa, ki bo znova igrala v Ligi prvakov. In da se nato v njej tudi bori za vrh. Z dobrim delom in vizijo je v športu mogoče vse.

Prijavi napako