Rokometni junaki so dočakali bučen sprejem tudi v središču Ljubljane, na uradno prireditev ob osvojitvi bronaste medalje na svetovnem prvenstvu v Franciji jih je kljub mrazu prišlo pozdravit nekaj tisoč navijačev. Še prej sta jih v vili Podrožnik sprejela ministrica za šport Maja Makovec Brenčič in predsednik vlade Miro Cerar.

Kavtičnik premierju podaril reprezentančni dres
Premier je priznal, da so se tudi njemu v zadnjih minutah tekme s Hrvaško kar šibila kolena. "Smo počaščeni in veseli, da znate ceniti naše dosežke. Mi se bomo naprej trudili, da bomo dostojno zastopali slovensko reprezentanco oziroma celotno Slovenijo na prihodnjih tekmovanjih in upam, da se bomo potem tudi na Hrvaškem na naslednjem tekmovanju srečali," je na sprejemu v vili Podrožnik dejal kapetan Vid Kavtičnik in predsedniku vlade podaril reprezentančni dres.

Pogovor z Veselinom Vujovićem
Rokometaši so se nato odpravili v središče Ljubljane, kjer jih je pozdravila številčna množica športnih navdušencev. Tam so si privoščili hladno pivo in rajali z navijači. "Tudi, če bi zmagali za deset ali pa bi vodili celo tekmo, je bila to najbolj nora tekma v mojem življenju. Največji uspeh, vrhunec kariere zaenkrat. Ampak način, kako se je vse skupaj zgodilo, je pa nekaj neverjetnega," je povedal Jure Dolenec, Blaž Janc je poudaril: "Vedno je treba vztrajati, biti maksimalen, kajti mislim, da se ti trud vedno enkrat poplača. Mislim, da smo mi pravi dokaz za to."

Izjemne zasluge za slovenski uspeh ima nedvomno selektor, 56-letni Črnogorec Veselin Vujović, ki je, to mu priznavajo vsi, v reprezentanco vnesel novo energijo, predvsem pa igralcem vcepil zmagovalno miselnost. Z njim se je pogovarjal novinar Televizije Slovenija Gregor Drnovšek.

Gospod Vujović, legendaren je postal posnetek deset minut pred koncem tekme s Hrvati. Time-out, dobesedno ste nagnali naše fante, da pustijo srce na igrišču. Zanima me, je bil to ta trenutek, ko se je tekma odločila v našo korist?
Če ekipa 20 minut pred koncem zaostaja za 8 golov, kar je v športnem žargonu svetlobno leto od uspeha, in če v desetih minutah zaostanek prepolovi ter je v silovitem naletu, mora selektor prepričati igralce, naj zadnjih deset minut odigrajo po najboljših močeh. Ne glede na to, kaj se bo dogajalo. Po tej minuti odmora bi vseeno lahko izgubili. Vedno se lahko domisliš genialne taktike, toda če ni uspešna, nihče ne govori o njej. Šele, ko uspe, jo razglasijo za genialno. Poglejte trojanskega konja, pri katerem so se stražarji napili. Kaj če poveljnik stražarjev ne bi hotel piti alkohola? Načrt ne bi uspel. Fante sem takrat nagovoril iz srca. To jih je spodbudilo, da so dali vse od sebe, in vemo, kako se je končalo.

Po čem se razlikujete od selektorjev, tudi drugih selektorjev, drugih v športnih panogah v sloveniji? Nekako je bilo znano, da zdaj Slovenci vedno v ključnih trenutkih popustimo; vi ste naredili iz teh fantov zmagovalce.
Med olimpijskimi kvalifikacijami smo proti Špancem zaostajali za šest golov, nato pa zmagali. Proti Rusom smo ob polčasu zaostajali, in zmagali. Zaostajali smo proti Švedom, potem pa dosegli odličen rezultat. Tudi proti Hrvatom smo zaostajali in izvlekli zmago. Proti Tuniziji smo v zadnjih petih minutah dosegli delni izid 5:0. To pomeni, da se je nekaj spremenilo. Fantje verjamejo, da so dobri, da so odlični, da lahko zmagajo. Če to verjamejo, je vse veliko lažje. Moj prvi cilj je bil, da jih prepričam, da so dovolj dobri za uspeh. Nasprotnikov nikoli ne opisujem kot pošasti, ki tečejo hitreje, skačejo više, so večji ... vsi so iz mesa in krvi, na igrišču pa moraš pokazati, da si boljši. Tako preprosto je to.

Preobrat, ki ste ga zrežirali v soboto, torej osem golov v zadnjih 15 minutah, se morda spominjate kakšne tekme, ki bi bila recimo v tej kategoriji tako norih tekem, kot ste jih doživeli v soboto?
Nikoli, ne kot igralec ne kot trener, nisem doživel, da bi 20 minut pred koncem zaostajal za osem golov in na koncu zmagal. To se mi je zgodilo prvič. Ko sem bil igralec, nikoli nismo zaostajali za toliko golov, kot trener pa nisem doživel takega preobrata. To je izjemen dosežek. Predvsem način, kako nam je uspelo, je na ljudi naredil izjemen vtis. Nihče me ne sprašuje o nobeni drugi tekmi na prvenstvu, o prvih 40 minutah te tekme, sprašujejo le o zadnjih desetih minutah.

To je vaša prva medalja kot selektor. Vemo, igralsko ste dosegli vse. Kaj pomeni konkretno ta medalja za vas v tem trenutku?
To je velika nagrada in potrditev, da je to, kar počnem, lahko uspešno. Vseskozi razvijam dobro igro, občasno dosegamo uspehe. Nisem vodil tako vrhunskih ekip kot nekateri drugi trenerji, toda ta medalja potrjuje, da sem kot trener na pravi poti in da je moje delo zelo pomembno.

Še beseda o navijačih. Ste pričakovali, da boste v Sloveniji naredili tako evforijo? včeraj se je začelo že na zagrebškem letališču.
Tega nisem pričakoval. Zelo sem vesel, da je sinoči v Zagreb, hrvaško glavno mesto, prišlo toliko Slovencev, da je bilo letališče Slovenija v malem. Na koncu je bronasta medalja vendarle pristala na Hrvaškem (smeh).

Na Hrvaškem niso mogli dojeti, kaj jih je sploh doletelo zadnjih 15 minut. Videli smo slike komentatorjev, funkcionarjev in podobno. Mnogi si vas zdaj želijo na Hrvaškem za selektorja. Boste še naprej vodili "Janeze" ali boste morda trener sosedov?
Hrvati so v športu precej naduti, za vse sosede so prepričani, da so slabši od njih. To še posebno velja za Slovence. Vem, da je hrvaška javnost želela, da prevzamem njihovo reprezentanco, toda tega niso hoteli tisti, ki o tem odločajo. Zdaj sem "Janez", počutim se kot "Janez".

Če se za konec samo še malo pošaliva - Chuck Norris ali Veselin Vujović, kdo je močnejši?
Veselin Vujović, brez dvoma. Največji. (smeh)

Najlepša hvala in srečno.
Hvala.