V rubriki Športni SOS smo tokrat prejeli zanimivo teorijo, ki za najboljšega vseh časov predlaga tistega voznika, ki je na dirkah v primerjavi s štartnim izhodiščem pridobil največ mest. Tudi v prihodnje ste vabljeni, da v rubriki sodelujete z vprašanji iz športa in športne statistike.

134. Imam teorijo, da je najboljši dirkač v zgodovini (in aktualnosti) F1 tisti, ki je v karieri na dirkah glede na izhodišče na kvalifikacijah pridobil največ mest. To je kriterij, ki kaže razmerje med tem, kaj sta avto in dirkač zmožna narediti v idealnih razmerah (kvalifikacije) in kaj v realnosti (in včasih kaotičnosti) dirke. Nekoč sem že štel razmerja med 'poli' in zmagami, kjer se je pokazalo, da je bil na primer 'nedotakljivi' Senna precej neučinkovit pri spreminjanju kvalifikacijskih zmag v tiste na dirki. Zanima me, koliko mest so v karieri pridobili dirkači z več kot 20 zmagami?
Simon Mlakar

Za začetek poglejmo razmerje med zmagami in najboljšim štartnim izhodiščem. Preveril sem tistih 32 voznikov, ki imajo vsaj deset kvalifikacijskih zmag.

Opomba: Schumacher ima 68 kvalifikacijskih zmag, a je s prvega mesta dirko začel 67-krat. Lani je bil najhitrejši v Monaku, a je bil zaradi trka z Brunom Senno na prejšnji dirki kaznovan s 5 mest nižjim štartnim izhodiščem.

Po tem merilu je Michael Schumacher dejansko najboljši, Ayrton Senna pa najslabši med danimi 32 vozniki. Oba velikana imata dejansko nasprotno razmerje (24 in -24). Podobno velja tudi za edina večkratna svetovna prvaka, ki trenutno dirkata v tem razredu. Fernando Alonso ima 10 zmag več kot pole positionov, Sebastian Vettel pa 10 zmag manj.

V osrednjem delu vprašanja pa sem analiziral tistih 15 voznikov, ki so na svetovnem prvenstvu zbrali vsaj 20 zmag. Med temi je v primerjavi s svojim štartnim izhodiščem na dirkah največ pridobil Fernando Alonso. Španec se je v nedeljo v Kanadi prebil s 6. izhodišča na drugo stopničko, s tem je pridobil 4 mesta, v karieri pa s tem kar 336 mest (dirke, na katerih so vozniki odstopili, niso upoštevane).

Seveda pa je težko primerjati vse dirkače, saj so nastopili na različnem številu dirk. Michael Schumacher je, denimo, na dirkah za svetovno prvenstvo zbral šestkrat toliko nastopov kot Juan Manuel Fangio (307:51). V zadnji tabeli je še število mest, ki so jih dirkači v povprečju pridobili na 10 dirkah (ki so jih končali).

Ali je to pravo merilo za določitev najboljšega voznika? To je seveda povsem drugo vprašanje. Ta statistika gotovo nekaj pove, ne da pa celotne slike. Poglejmo si le primer Michaela Schumacherja. Ko je Nemec na vrhuncu svoje kariere med letoma 2000 in 2004 s Ferrarijem petkrat zapored osvojil naslov svetovnega prvaka, je na 77 dirkah, ki jih je končal, v primerjavi s svojim štartnim izhodiščem pridobil 48 mest (ali 6,2 na 10 dirk). V triletni vrnitvi se v Mercedesu ni pretirano izkazal, a je na 44 dirkah, ki jih je končal, v primerjavi s štartnim izhodiščem pridobil kar 69 mest (ali 15,7 na 10 dirk). Po tem merilu bi morali njegovo zadnje obdobje oceniti kot zelo uspešno, a večina strokovnjakov bi se s to oceno bolj težko strinjala. Za oceno najboljšega voznika vseh časov bi bilo treba upoštevati še številne druge elemente, predvsem zgodovinski čas ter kakovost vozila, ki ga je imel posamezen dirkač na voljo.

135. Kaj bi se zgodilo, če bi pri formuli 1 dirkač A dobil kazen, da mora dirko začeti eno mesto nižje, dirkač B pa kazen, da mora začeti dve mesti nižje od mesta, ki si ga je privozil na kvalifikacijah, in bi bil B po kvalifikacijah prvi, A pa drugi? Oba si namreč v tem primeru zaslužita 3. mesto.
Bojan

V tem hipotetičnem primeru bi se zgodil paradoks, po črki zakona bi bila namreč oba kaznovana, a voznik A bi dirko še vedno začel z 2. mesta, voznik B pa s 3. mesta.

Pri kaznih je zelo pomembno, katera kazen je najprej upoštevana, ta namreč prinaša posledice za druge voznike, še preden se upošteva nova kazen. Poglejmo si primer, ki se je zgodil ravno na zadnji dirki v Kanadi. Kimi Räikkönen in Daniel Ricciardo sta bila kaznovana z 2 mestoma nižjim izhodiščem, ker sta se po nesreči Felipeja Masse v kvalifikacijah napačno razvrstila v vrsto. Finec je na koncu v kvalifikacijah dosegel 9. čas, Avstralec pa 10.

Ker je bil dejansko najprej kaznovan Räikkönen, je padel z 9. mesta na 11., Ricciardo pa je s tem napredoval na 9. mesto. Nato je bil kaznovan še voznik Tora Rossa, ki je z 9. mesta padel na 11., s čimer je Räikkönen napredoval na 10. mesto. Čeprav sta bila oba v teoriji kaznovana z odvzemom dveh mest, sta v praksi dirko začela le z enega mesta nižjega položaja, kot sta si ga pridirkala v kvalifikacijah. Oba bi po dve mesti tudi v resnici izgubila, če bi bil najprej kaznovan Ricciardo in šele nato Räikkönen.

Ko pa logiko vrstnega reda kaznovanja uporabimo pri vprašanju, ki ga je poslal bralec, v obeh primerih pridemo do istega rezultata.
- najprej je kaznovan A: A pade z 2. mesta na 3., nato je kaznovan B, ki pade s 1. na 3. mesto; v tem primeru A napreduje s 3. nazaj na 2. Posledica: 2. A., 3. B.
- najprej je kaznovan B: B pade s 1. mesta na 3., zaradi česar A napreduje z 2. na 1., nato je kaznovan še A, ki je izgubil eno mesto in pade nazaj na 2. mesto. Posledica: 2. A, 3. B.