Enega redkejših vidikov pri iskanju kakovosti voznikov nam je posredoval Igor Tominec, urednik športnega programa na Valu 202. Športni SOS tako preverja, kako uspešne so bile ekipe pred prihodom voznika in po njegovem odhodu. Športni SOS je pred časom razkrival tudi, kateri voznik je pridobil največ mest in kateri je osvojil največ "metatočk".

192. Imam idejo, kako bi lahko osvetlil še en vidik kakovosti dirkača v formuli ena. Koliko je moštvo osvojilo točk v njegovem obdobju v primerjavi z obdobjem pred njegovim prihodom/odhodom in po njem? To bi namreč pokazalo, ali je tvorno sodeloval pri vzponu moštva in razvoju dirkalnika (ker je to tehničen šport, je ta vidik zelo pomemben).
Igor Tominec

V analizo sem zajel deset voznikov, ki so po letu 1968 osvojili vsaj dva naslova svetovnega prvaka. Za to mejo sem se odločil, ker je bilo pred to letnico precej nestabilno obdobje (konstruktorske točke so začeli deliti leta 1958, pogostejše menjave ekip celo med letom, različno število dirkačev v enem moštvu na eni dirki ...).

Za vsakega od desetih dirkačev sem preveril, kako uspešno je bilo njegovo moštvo v primerjavi s časom pred njim (torej ali je pomagal izboljšati uspehe ekipe) in kako uspešna je bila ekipa po njegovem odhodu.

Poglejmo si rezultate na primeru Michaela Schumacherja, s sedmimi naslovi najuspešnejšega voznika v zgodovini formule ena. Nemec je imel tri dirkalna obdobja: Benetton (1991-1995), Ferrari (1996-2006) in Mercedes (2010-2012). Benetton je leta 1991 zbral 38,5 točke od 248 mogočih, oziroma 15,52 odstotka vseh mogočih. Odstotek točk v preostalih štirih letih je bil 35,55; 28,13; 40,23 in 50,37. Petletno povprečje pa znaša 33,96 odstotka točk. Nato sem preveril, koliko odstotkov točk je Benetton zbral v triletnem povprečju pred prihodom Schumacherja (20,69 %). Nemec je s prihodom tako prinesel razliko 13,27 odstotka (33,96-20,69). Zdaj je treba preveriti še uspešnost Benettona po njegovem odhodu. Moštvo je v letih 1996-1998 v povprečju osvojilo 21,36 odstotka točk, oziroma 12,60 manj (33,96-21,36). Vpliv Michaela Schumacherja na uspehe Benettona je tako vsota napredka in padca po odhodu in znaša 25,86 točke (13,27 + 12,60). Na povsem enak način sem dobil še njegov indeks pri Ferrariju (40,09) in Mercedesu (-23,53). V primerih, ko ni na voljo triletnega obdobja po odhodu, sem upošteval toliko let, kot jih je na voljo (v primeru Mercedesa je minilo le eno leto po odhodu Schumacherja). Ko sem seštel vse tri Schumacherjeve vplive, sem dobil indeks 42,42 (oziroma 14,14 v povprečju na eno ekipo, za katero je vozil).

Z istim ključem sem preveril še devet svetovnih prvakov. V tem primeru je na vrhu Alain Prost, ki pa je resda vozil kar za pet različnih ekip (v resnici štiri, a za McLaren je vozil v dveh različnih obdobjih).

Če upoštevamo še število menjav (za koliko moštev so vozili), je razmerje nekoliko drugačno, na vrhu pa jae Ayrton Senna.

To seveda ne pomeni nujno, da je Ayrton Senna najtvornejši voznik v zgodovini formule ena, je pa dober kazalnik, kako pomemben je bil za uspeh vseh treh moštev, za katere je tekmoval. Ko je sedel za krmilo Tolemana, Lotusa in McLarna, je popravil izkupiček v primerjavi s preteklimi dosežki, ko pa je zapustil te ekipe, so moštva tekmovalno nazadovala. Spodnji grafi za vsakega izmed desetih voznikov prikazujejo največji pozitivni vpliv na svojo ekipo.