Pred težko pričakovano tekmo med Slovenijo in Francijo je Športni SOS tokrat v znamenju statistične primerjave obeh četrtfinalistov. Še vedno ste vabljeni, da pošiljate svoja vprašanja iz športa, športne zgodovine in statistike.

167. Zanima me statistika pred tekmo Slovenija - Francija. Koliko točk da na tekmo katera od ekip? Kdo je boljši v skokih? Kdo je boljši v zaključkih tekem? Koga se da statistično izpostaviti? Najbolj me zanima obrambna statistika, koliko točk oziroma metov dovoli vsaka od ekip?
Marko Žorman

Obe ekipi sta odigrali po osem tekem. Za začetek preverimo statistiko v napadu.

Večina statističnih kazalcev je na strani Francije. Zdaj si poglejmo, kako natančen je met v zadnjih petih minutah vseh tekem (za Slovenijo je upoštevanih zadnjih 10 minut tekme s Hrvaško, saj je bil na tisti tekmi odigran podaljšek).

Pri obeh ekipah je zaznati občuten padec natančnosti pri prostih metih, nekoliko pa zraste odstotek meta za 2 točki, met za tri točke pa je približno enak.

V obdobju zadnjih petih minut je v slovenski vrsti najbolj razpoložen Goran Dragić, ki je dosegel 25 točk, po učinkovitosti mu sledijo Domen Lorbek (17), Zoran Dragić (11) in Boštjan Nachbar (10). Na francoski strani je na vrhu Tony Parker (24), dvoštevilčen pa je le še Nando de Colo (10). Pri tem je treba poudariti, da je bil Parker ob končnicah le redko na parketu, saj je bila večina francoskih tekem odločena že pred samo končnico. Parker je tako 13 točk dosegel v zadnjih petih minutah zmage nad Ukrajino (77:71), ko je iz igre metal 5/7, vsi njegovi soigralci skupaj pa le 1/2. Igralec San Antonia je pri zmagi nad Latvijo (102:91) v zadnjih petih minutah zbral 9 točk.

Kaj pa igra v obrambi? V naslednji tabeli so povprečni dosežki vseh nasprotnikov Slovenije in Francije.

Obramba Slovenije je torej boljša, saj imajo njihovi tekmeci nižji odstotek meta iz igre. Za konec pa preverimo še uspešnost vseh nasprotnikov Slovenije in Francije v zadnjih petih minutah.

Po teh številkah sodeč je slovenska obramba v zadnjih petih minutah še boljša, saj je odstotek zadetih metov za dve točki pri nasprotnikih padel za več kot šest odstotnih točk. Na drugi strani so francoski nasprotniki metali sila natančno (55-odstotno), a to si lahko razložimo s tem, da je bila večina tekem takrat že odločenih.